<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
                    <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
                        <channel>
                            <title>Razgibajmo možgane!</title>
                            <link>http://www.sinapsa.org/TM/</link>
                            <atom:link href="http://www.sinapsa.org/TM/RSS.xml" rel="self" type="application/rss+xml" />
                            <description>Kotiček za vse, ki jih zanimajo možgani in nevroznanost.</description>
                            <language>sl</language>
                            <category>Web site</category>
                            <ttl>60</ttl>
                            <copyright>Copyright 2004-2008, SiNAPSA</copyright>
                            <pubDate>Mon, 11 Aug 2008 09:33:05 +0100</pubDate>
                            <lastBuildDate>Mon, 11 Aug 2008 09:33:05 +0100</lastBuildDate>
                            <managingEditor>sinapsa@sinapsa.org (SiNAPSA)</managingEditor>
                            <webMaster>sinapsa@sinapsa.org (SiNAPSA)</webMaster>
                    <item><title>Aha ! - Kreativno reševanje problemov v možganih</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=69</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=69</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Predstavljajte si, da nikakor ne morete rešiti problema, ki vas preganja že nekaj dni. Mozgate in mozgate, si razbijate glavo in vse kar vam gre skozi misli je vprašanje, kako bi našli rešitev. No, morda so znanstveniki bliže odgovoru.</description>
                        <pubDate>Fri, 20 Jun 2008 19:07:58 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Hrana za možgane</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=68</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=68</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Možgani so zapleten sistem velikega števila  možganskih celic, ki za svoje delovanje prav tako kot ostali deli telesa potrebujejo energijo. Presenetljivo predstavljajo le 2 odstotka telesne mase, porabijo pa 20 odstotkov goriva, ki ga izločimo iz hrane in pijače.  </description>
                        <pubDate>Fri, 20 Jun 2008 18:54:28 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani so pa ena čudna stvar</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/nadlani.php?id=67</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/nadlani.php?id=67</guid>
                        <category>Možgani kot na dlani</category>
                        <description>Med tednom možganov 2008 je tudi v kranjskem vrtcu v Čirčah potekala otroška delavnica o možganih. Otroci imajo o možganih svoje mnenje. </description>
                        <pubDate>Tue, 29 Apr 2008 19:14:41 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Utrinki z dogodkov TM 2008</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=66</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=66</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>Zbrali smo nekaj utrinkov s predavanj in dogodkov Tedna možganov 2008.</description>
                        <pubDate>Sun, 20 Apr 2008 18:28:18 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Videoposnetek 'Možganska delavnica'</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=65</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=65</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>Pri SiNAPSI smo z dovoljenjem avtorja dr. Erica Chudlerja iz Univerze države Washinton v Seattlu, ZDA, prevedli in priredili izobraževalni video-posnetek Možganska delavnica za uporabo v slovenskem šolskem ali obšolskem izobraževanju. 
</description>
                        <pubDate>Sun, 09 Mar 2008 19:58:49 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani kot "na dlani"</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=64</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=64</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>Čeprav smo v SiNAPSI zbrani znanstveniki, ki o živčevju in možganih pogosto razmišljamo in govorimo na tog, hladen in strokoven način, smo mnogi navdušeni nad lepoto in delovanjem nevronov in živčevja. Pogosto so najboljši in najuspešnejši med nami tisti, ki znajo razmišljati zunaj okvirjev, igrivo postaviti nekatera spoznanja na glavo in reči: "Kaj pa, če se s tem problemom poigram malo drugače?"</description>
                        <pubDate>Fri, 07 Mar 2008 19:26:32 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Stoletje možganov - spis o (ne)znanju</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=63</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=63</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Ko človek bolj spozna nevroznanost in tiste, ki se z njo ukvarjajo, ga lahko navda občutek prave grške tragedije – nekje iz ozadja vedno preži določen element samoprecenjevanja vpletenih.</description>
                        <pubDate>Thu, 06 Mar 2008 06:07:36 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani na obisku </title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=62</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=62</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>Med Tednom možganov so tudi po krajih izven Ljubljane potekala številna predavanja, ki so jih organizirala strokovna, bolniška in uporabniška združenja.</description>
                        <pubDate>Wed, 05 Mar 2008 18:44:51 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani v centru</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=61</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=61</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>Možgani v centru so serija javnih izobraževalnih dogodkov, ki so letos potekali na dveh prizoriščih - v Kinoteki (Miklošičeva 38, Ljubljana) in Atriju ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana). Dogodki so bili razvrščeni v tematske dneve, na katerih smo se posvečali posameznim temam glede delovanja možganov v zdravju in bolezni. Sodelovali so tako strokovnjaki kot predstavniki uporabniških in bolniških društev s teh področij. 
Vstop na prireditve je bil prost.</description>
                        <pubDate>Wed, 05 Mar 2008 18:40:27 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Program Tedna možganov 2008</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=60</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2008.php?id=60</guid>
                        <category>Teden možganov 2008</category>
                        <description>V okviru letošnjega Tedna možganov bodo med 10. in 16. marcem 2008 pod okriljem Slovenskega sveta za možgane (SSM), Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Slovenske kinoteke v Ljubljani in drugod po Sloveniji potekale različne prireditve.</description>
                        <pubDate>Wed, 05 Mar 2008 18:20:36 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Otroške delavnice: Možgani kot 'na dlani'</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/nadlani.php?id=59</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/nadlani.php?id=59</guid>
                        <category>Možgani kot na dlani</category>
                        <description>Predstavljamo nekaj predlogov za vsebine, ki se lahko uporabijo pri otroških delavnicah o možganih in delovanju živčevja na splošno.</description>
                        <pubDate>Wed, 05 Mar 2008 07:57:00 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Kaj pomeni izraz 'psihopat'</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=58</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=58</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Izraze, kot so »nasilni psihopat« (21,700), »psihopatski serijski morilec« (14,700), »psihopatski morilec« (12,500) ali »zmešani psihopat« (1,050) pogosto slišimo v vsakdanjem pogovoru. Prikazano število Googlovih zadetkov v oklepajih kaže na njihovo pogosto rabo v vsakdanjem pogovoru. A kot bomo ugotovili v nadaljevanju, ti izrazi izhajajo iz napačnega sklepanja o psihopatski osebnosti oziroma takoimenovani psihopatiji ali sociopatiji. Malo je namreč motenj, ki bi jih v taki meri napačno interpretirali. Namen pričujočega sestavka je jasno opredeliti pomen psihopatije in dekonstruirati splošno razširjene mite o njej. </description>
                        <pubDate>Tue, 04 Mar 2008 00:49:50 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Lačne matere predstavljajo nevarnost za razvoj odvisnosti pri svojih odraslih otrocih </title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=56</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=56</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Najnovejše raziskave, objavljene v mednarodni reviji Addiction, pričajo, da so otroci spočeti v obdobju lakote v svojem kasnejšem življenju bolj izpostavljeni razvoju bolezni odvisnosti. Raziskovalci nizozemske organizacije za duševno zdravje, Bouman GGZ in Univerza Erasmus v Rotterdamu so opravili raziskavo med moškimi in ženskami, rojenimi med leti 1944 in 1947 v Rotterdamu, ko je na Nizozemskem vladala lakota. Tisti posamezniki, katerih mame so v zgodnji nosečnosti živele v lakoti in pomanjkanju, so se pogosteje zdravili zaradi odvisnosti. </description>
                        <pubDate>Tue, 04 Mar 2008 00:42:26 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Ženski možgani, moški možgani</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=55</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=55</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Ljudi lahko delimo na mnogo načinov, toda v vseh okoljih, v vseh rasnih in starostnih skupinah velja ena temeljna delitev: eni so moški, druge so ženske. 
Očitno se v komunikaciji med spoloma namesto podobnosti večkrat potrjujejo predvsem razlike v načinu razmišljanja in vedenju. Zato ne preseneča, da je eno najpogostejših vprašanj, ki jih nevroznanstvenikom zastavlja široka javnost: "Ali so moški možgani drugačni od ženskih?" 
</description>
                        <pubDate>Tue, 04 Mar 2008 00:31:57 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Zrcalni nevroni</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=54</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=54</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Vprašanje, kako smo lahko sposobni tako hitro in instinktivno razumeti občutke, čustva, misli in namene drugih ljudi, že dolgo zanima psihologe, nevroznanstvenike in filozofe. 
Vendar pa nekateri raziskovalci menijo, da nedavno odkritje takoimenovanih zrcalnih nevronov morda nudi na nevroznanosti temelječ odgovor. Zrcalni nevroni so vrsta možganskih celic, ki se odzivajo enako v primeru, ko izvedemo neko dejanje, in v primeru, ko opazujemo nekoga drugega izvesti enako dejanje.
</description>
                        <pubDate>Tue, 04 Mar 2008 00:27:43 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Kako delujejo možgani?</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=53</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=53</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Čeprav na to vprašanje povsem zadovoljivo ne odgovorijo niti tisoči knjig, ki jih pišejo nevroznanstveniki z desetletji raziskovalnega dela za seboj, lahko poskusimo z najbolj preprostim možnim odgovorom zajeti bistvo.</description>
                        <pubDate>Tue, 04 Mar 2008 00:06:57 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Je homoseksualna usmerjenost biološkega izvora?</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=52</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=52</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Vrsto let je v znanosti veljalo prepričanje, da na homoseksualno usmerjenost vplivajo predvsem okoljski in socialni dejavniki. Proučevanje homoseksualnosti je bilo predvsem v dometu psihologije. Tako je večina psihologov vzroke za homoseksualno vedenje iskala predvsem v psihičnih travmah v zgodnjem otroštvu, vzgoji, materinskemu razvajanju, očetovem zanemarjanju, spolnih zlorabah itn. V zadnjem času pa so se v znanosti razmnožile študije, ki skušajo spolno usmerjenost razložiti z biološkimi dejavniki, predvsem z genetskim, hormonskim in možganskim delovanjem.</description>
                        <pubDate>Mon, 03 Mar 2008 23:23:06 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Afazija, kaj je to?</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=51</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=51</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Ali veste, kaj je afazija? Večina ljudi tega ne ve, dokler se z njo ne srečajo. Gre za  oslabljeno ali izgubljeno zmožnost govora zaradi možganskih okvar. Beseda afazija izhaja iz grške besede phasis, ki pomeni glas ali govor,  predpona a- pa pomeni nasprotje.</description>
                        <pubDate>Mon, 03 Mar 2008 22:48:36 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Ustanovili smo Slovenski svet za možgane</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=50</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=50</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Ob koncu letošnjega tedna možganov smo ustanovili Slovenski svet za možgane. Svet bo predstavljal neprofitno posvetovalno telo, katerega namen je združiti različne organizacije s področja nevroznanosti.</description>
                        <pubDate>Sun, 15 Jul 2007 20:26:49 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Teden možganov po svetu</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=49</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=49</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Tako kot v Sloveniji, je Teden možganov potekal tudi v drugih državah po svetu. Organizatorji in obiskovalci so se lotevali različnih tem...</description>
                        <pubDate>Wed, 13 Jun 2007 23:03:11 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Priročnik o shizofreniji </title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=48</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=48</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Shizofrenija je motnja, o kateri obstajajo neverjetno napačne predstave, in o njej nenehno krožijo zmote in popolne neresnice. Zaradi vsega tega so osebe s shizofrenijo v družbi pogosto zapostavljene. To lahko močno poveča njihove občutke izoliranosti, osamljenosti in strahu.</description>
                        <pubDate>Sun, 25 Mar 2007 12:13:53 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Zaradi njih čutimo bolečino, ljubezen in vonj sveže pečenih rogljičkov</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=47</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=47</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Organ: človeški možgani. Povprečna teža: 1300 gramov. Konsistenca snovi, ki jih tvori: želatinasta. Struktura: deblo, mali možgani, dve hemisferi, osem režnjev (štirje levi in štirje desni), sto milijard nevronov. Poraba energije: slaba četrtina vse, ki jo porabi človeško telo. Vloga in pomen: neprecenljiva.</description>
                        <pubDate>Sat, 24 Mar 2007 21:21:38 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Nevroznanstveniki se predstavijo</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=46</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=46</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Kako lahko nekdo postane "nevroznanstvenik"? Kako lahko raziskuje delovanje živčnih celic ali možganov kot celote? Odgovorov na to vprašanje je toliko, kolikor je nevroznanstvenikov in raziskovalnih problemov, s katerimi si belijo glave. Vprašali smo slovenske nevroznanstvenike, kako so prišli do svojih poklicnih usmeritev in kako jim je njihovo delo všeč. In rekli so...</description>
                        <pubDate>Sat, 10 Mar 2007 20:56:10 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Izobraževalne vsebine</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=45</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=45</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Tudi letos smo pripravili kar nekaj izobraževalnih dogodkov in  predstavitev. Vabimo vas, da se jih udeležite v živo med Tednom možganov, na teh straneh pa bomo objavili tudi spletne verzije plakatov in drugih vsebin.</description>
                        <pubDate>Sat, 10 Mar 2007 15:13:24 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Mediji o Tednu možganov 2007</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=44</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=44</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Oglejte si prispevke, ki so jih o letošnjem Tednu možganov objavili slovenski mediji.</description>
                        <pubDate>Sat, 10 Mar 2007 13:55:18 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Natečaj Možgani, zrcalo sveta </title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=43</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=43</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Po lanskoletnem izrednem odzivu na likovni natečaj s temo "Kaj se skriva v moji glavi?" smo tudi letos objavili natečaj na temo "Možgani, zrcalo sveta". Prejeli smo že kar nekaj likovnih stvaritev osnovnošolskih otrok, ki jih objavljamo na spletni strani. </description>
                        <pubDate>Sat, 10 Mar 2007 13:39:31 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Prvi koraki v NEVROZNANOST, znanost o možganih</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=42</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=42</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>V naših glavah je, težak le približno kilogram in pol, osupljiv organ, sestavljen iz milijard drobnih celic. Omogoča nam zaznavanje sveta okoli sebe, razmišljanje in govorjenje. Človeški možgani so najbolj kompleksen organ v telesu in lahko rečemo, da tudi najbolj kompleksna stvar na svetu. Ob letošnjem Tednu možganov smo prevedli knjižico, ki odpira vrata v možgane in bralca vabi, da naredi prve korake v tem osupljivem notranjem svetu.</description>
                        <pubDate>Sat, 10 Mar 2007 13:00:58 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Dejstva o možganih</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=41</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=41</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Kako veliki so, kako tehtajo, koliko energije porabijo, koliko živčnih celic in koliko sinaps imajo ter druga dejstva o naših možganih.</description>
                        <pubDate>Wed, 07 Mar 2007 05:26:04 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Plakati s programom Tedna možganov '07</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=40</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=40</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Pripravili smo plakate, ki naznanjajo program Tedna možganov za posamezne kraje in dni v tednu. Vabimo vas, da si jih pretočite in uporabite za oglaševanje aktivnosti v času tedna možganov.</description>
                        <pubDate>Sat, 03 Mar 2007 06:51:22 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani, producenti naše stvarnosti</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=34</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=34</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Umetnost je v različnih oblikah vedno služila obravnavanju pojavov s katerimi se srečuje posameznik in družba, obravnavanju pojavov, ki zaradi svoje narave burijo domišljijo, izzivajo upanje ali strah. Možgani in njihova povezanost z duševnim življenjem posameznikov so na različne načine pogosto obravnavani tudi v filmih. Si jih boste ogledali z nami?</description>
                        <pubDate>Wed, 28 Feb 2007 21:43:20 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Omožganjena Ljubljana</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=39</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=39</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Omožganjena Ljubljana je serija javnih izobraževalnih dogodkov, ki so potekali v Prešernovi dvorani SAZU (Novi trg 4, Ljubljana) in na Inštitutu RS za rehabilitacijo (Linhartova 51, Ljubljana, predavalnica v 4. nadstr.).</description>
                        <pubDate>Wed, 28 Feb 2007 21:09:57 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Teden možganov na kolesih</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=37</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=37</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Teden možganov na kolesih je serija javnih predavanj, ki so potekala po različnih krajih Slovenije.</description>
                        <pubDate>Wed, 28 Feb 2007 20:52:45 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Program Tedna možganov 2007</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=35</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=35</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>V okviru letošnjega Tedna možganov so med 12. in 17. marcem 2007 pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, Nacionalnega združenja za kakovost življenja (OZARA) in Slovenske kinoteke v Ljubljani potekale različne prireditve.</description>
                        <pubDate>Wed, 28 Feb 2007 20:20:11 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Pomoč osebam po poškodbi glave</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=31</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=31</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>Med tednom možganov so strokovnjaki za rehabilitacijo oseb po poškodbi možganov predstavili svoj novi spletni portal 'Glavo pokonci', na katerem nudijo pomoč in informacije prizadetim bolnikom in njihovim svojcem.</description>
                        <pubDate>Sat, 25 Mar 2006 21:35:38 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Kognitivni testi in igrice na spletu</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=30</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=30</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>Obiskovalci ponedeljkovih predstavitev delovanja možganov so nas zaprosili, da objavimo povezave do nekaterih kognitivnih testov in igric, ki smo jih uporabljali med predstavitvami.</description>
                        <pubDate>Sat, 25 Mar 2006 20:52:03 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Duševne motnje moderne dobe</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=26</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=26</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>V okviru letošnjih aktivnosti Tedna možganov je potekal tudi program Duševne motnje moderne dobe, ki je bil posvečen duševnemu zdravju in destigmatizaciji duševnih težav s ciljem, da se udeležencem programa prikaže in približa informacije, aktualna znanja in oblike pomoči na področju duševnih motenj, kot so stres, travma in anksiozne motnje.</description>
                        <pubDate>Wed, 15 Mar 2006 12:27:52 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Predavanja na temo 'Nevroznanost v Sloveniji'</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=28</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=28</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>V torek, 14.3.2006 smo imeli v Dvorani zemljepisnega muzeja v Ljubljani priložnost poslušati vrsto zanimivih predavanj o nevroznanstvenem raziskovanju v Sloveniji. Na tej strani objavljamo prezentacije nekaterih od sodelujočih predavateljev.</description>
                        <pubDate>Tue, 14 Mar 2006 13:08:18 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Utrinki s ponedeljkovih predstavitev</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=29</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=29</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>Objavljamo nekaj fotografij s predstavitve delovanja možganov, ki je v ponedeljek, 13.3.2006, potekala v Prešernovi dvorani SAZU.</description>
                        <pubDate>Mon, 13 Mar 2006 10:28:12 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Plakati z izobraževalnimi vsebinami</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=25</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=25</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>Ob prvem dnevu v okviru Tedna možganov smo pripravili vrsto različnih izobraževalnih predstavitev o načinih delovanja možganov in značilnostih različnih bolezni, ki so povezane z njimi. S predstavitvami so povezani tudi plakati z izobraževalnimi vsebinami. Ogledati si jih je moč na prizoriščih Tedna možganov, v dvoranah Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vabimo vas k ogledu in pogovoru v živo, vnaprej pa si jih lahko ogledate tudi na tej strani.</description>
                        <pubDate>Sun, 12 Mar 2006 18:42:44 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možnosti nevroznanstvenega raziskovanja v Sloveniji</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=27</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2007.php?id=27</guid>
                        <category>Teden možganov 2007</category>
                        <description>Raziskovalne inštitucije s področja nevroznanosti v Sloveniji smo tudi letos povprašali, kakšne možnosti raziskovanja ponujajo mladim zainteresiranim študentom? V priloženi zloženki objavljamo odgovore tistih inštitucij, ki so se do danes odzvale na naše vprašanje. Bazo podatkov o možnostih raziskovanja nameravamo graditi in vzdrževati tudi v prihodnje, objavljena bo na spletni strani Sinapse.</description>
                        <pubDate>Fri, 10 Mar 2006 20:14:06 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Program dogodkov Tedna možganov 2006</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=24</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/tm2006.php?id=24</guid>
                        <category>Teden možganov 2006</category>
                        <description>V času Tedna možganov smo pripravili številne dogodke, predavanja, delavnice. Vabimo vas, da si ogledate program in se nam pridružite.</description>
                        <pubDate>Thu, 09 Mar 2006 21:11:21 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Kako si zapomniti več</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/navodila.php?id=19</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/navodila.php?id=19</guid>
                        <category>Možgani: navodila za uporabo</category>
                        <description>Spomin je gotovo med najbolj preučevanimi duševnimi sposobnostmi. O njem zelo veliko vemo, hkrati pa to znanje uporabljamo mnogo redkeje, kot bi lahko. Že majhni triki nam omogočajo, da si lahko zapomnimo več in za dlje časa, če smo le pripravljeni vložiti malce miselnega napora. Sledite navodilom in naučili se boste enega izmed njih.</description>
                        <pubDate>Mon, 21 Mar 2005 21:44:45 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Teden možganov 2005 - plakati in predstavitve</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=21</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=21</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Oglejte si plakate in predstavitve prireditev v sklopu Tedna možganov 2005
</description>
                        <pubDate>Thu, 17 Mar 2005 00:00:55 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Voh in vohalni sistem</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=22</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=22</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Vohalni sistem lahko zazna na tisoče vonjev. Znanstveniki so odkrili veliko družino genov, za katero mislijo, da kodira receptorje oziroma vezavna mesta za vonj v vohalni sluznici nosa. V olfaktornem bulbusu se informacija s teh receptorjev  pretvori v vzorce, ki jih možgani prepoznajo kot različne vonje. Ta in podobna odkritja vodijo do vpogleda v človeško obnašanje in dajejo upaje za zdravljenje tistih z zmanjšanim ali popolnoma izgubljenim čutom za vonj.</description>
                        <pubDate>Mon, 14 Mar 2005 21:33:09 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Auguste D. in Alzheimerjeva bolezen</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=20</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=20</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Leta 1906 je dr. Alois Alzheimer opisal bolnico Augusto D., ki je imela nenavadno napredujočo duševno bolezen s halucinacijami, blodnjami, spominskimi motnjami in spremenjeno osebnostjo. To je bil prvi opis bolezni, ki so jo kasneje poimenovali Alzheimerjeva demenca in je najpogostejša vrsta demence.</description>
                        <pubDate>Sun, 13 Mar 2005 00:36:01 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Funkcijsko slikanje možganov: V naših glavah je vse manj skrivnosti</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=9</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=9</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Možgani so najbolj dovršen organ živih bitij. Vodijo in nadzorujejo vse naše početje. Od preprostega gibanja do vrhunskih športnih dosežkov, od učenja poštevanke do ljubezenskih razočaranj. Odkar se ljudje zavedamo samih sebe, želimo izvedeti, kako delujejo in kaj se zgodi, ko njihovo delovanje zmoti bolezen ali poškodba. </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 21:33:52 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Povej, kaj mislim</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=10</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=10</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Predstavljajte si, da bi imeli v glavi celice, s katerimi bi lahko brali misli drugih ljudi. No, imate jih. A ne samo to: prav te celice imajo morda ključno vlogo pri človeškem sporazumevanju, empatiji in družbi.</description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 21:23:09 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Otroška modrost</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=11</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=11</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Morda se sliši klišejsko, toda priznati morate, da je resnično: večina otrok je pri programiranju video aparatov ali nameščanju programov na novi računalnik veliko spretnejših od svojih staršev. Pri igranju video iger mamico in očka skoraj zagotovo &raquo;sesujejo&laquo;. In zelo verjetno si mislijo, da so pametnejši od svojih staršev. Tu tiči presenečenje: lahko da imajo prav!
</description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 21:21:06 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Stres in psihosomatske bolezni</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=18</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=18</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Okoljski dejavniki, tako fizikalni kot čustveni, lahko sprožijo stresni odgovor organizma z visoko stopnjo variabilnosti. Stres kot reakcija organizma na zaznavano nevarnost- stresorje, lahko vpliva na mnogo fizioloških in patofizioloških dogajanj v telesu. Tako stopnja stresa, čustveno stanje organizma in način premagovanja stresa  pomembno prispevajo k zdravju ali bolezni človeka. </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 10:05:23 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Spanje in učenje</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=17</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=17</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Naš spanec ima večjo vlogo, kot da zgolj odpravlja temne podočnjake. Kot kaže vedno več raziskav na živalih in ljudeh, je spanje med drugim pomembno tudi za sposobnost učenja. V zadnjih letih je napredek nevroznanosti znanstvenike pripeljal do velikega števila dokazov, ki kažejo, da spanje pomaga utrditi spomine in pripomore vsaj k nekaterim vrstam učenja. Tovrstna spoznanja nakazujejo, da je spanje mnogo bolj pomembno, kot se ponavadi domneva.  </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 09:57:56 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Ojačevalci spomina</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=16</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=16</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>O spominu, nekoč še popolni uganki, so raziskovalci izvedli že številne študije, s katerimi pomagajo razkrivati mehanizme, ki omogočajo kompleksno funkcijo spomina. Nekatere od zadnjih raziskav osvetljujejo sistem, ki za svoje delovanje uporablja nevrotransmiter glutamat. Ugotavljajo, da komponente tega sistema igrajo pomembno vlogo pri nastanku spomina. Poleg tega dokazujejo, da metode, katerih tarča so deli tega sistema, lahko izboljšajo oz. okrepijo delovanje spomina. Nova odkritja prinašajo jasnejšo sliko o samih bioloških osnovah spomina, prav tako pa vodijo k možnostim novih načinov zdravljenja za ljudi z motnjami spomina in mišljenja, vključno pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.</description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 09:55:30 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Glasbeni trening in možgani</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=15</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=15</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Zagovorniki glasbene vzgoje že od nekdaj opozarjajo, da se klavirske učne ure izplačajo. Čeprav nihče ne bi zanikal, da nas glasbeno urjenje naredi bolj mnogostranske in nam celo pomaga popestriti kakšno zabavo, pa je bil obseg njegovih pozitivnih učinkov do nedavnega nejasen. Danes vedno več znanstvenih izsledkov kaže, da koristi glasbenega treninga segajo do možganov. Nekatere študije nakazujejo, da trening spodbuja možganske kroge ter izboljšuje določene miselne funkcije. Nadaljnji vpogled v to, kako glasbeni trening učinkuje na možgane, bi lahko vodil do novih izobraževalnih metod ter novih načinov za zdravljenje možganskih poškodb.  </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 09:53:27 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Transkranialna magnetna stimulacija</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=14</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=14</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Od predstavitve leta 1985 uporabljajo raziskovalci transkranialno magnetno stimulacijo kot raziskovalno orodje za vpogled v fiziologijo možganov. Danes vedno več raziskav kaže, da ta tehnika, ki z močnim elektromagnetnim valovanjem spreminja možgansko aktivnost, predstavlja obete tudi za zdravljenje. Pozitivne učinke lahko pričakujejo pacienti z depresijo kakor tudi tisti s številnimi drugimi možganskimi boleznimi. </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 09:51:02 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možganska stimulacija pri Parkinsonovi bolezni</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=12</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=12</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Bolniki s Parkinsonovo boleznijo se običajno zdravijo z zato primernimi zdravili, ki učinkujejo na posebne možganske celice. Žal, omenjena zdravila čez čas izgubijo svoj učinek, kar posledično vodi v ponovno hudo poslabšanje bolezni. V tem stanju včasih obstaja še ena možnost za bolnike; poseg, ki ga imenujemo globoka možganska stimulacija. </description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 06:43:57 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Protein alfa sinuklein in Parkinsonova bolezen</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=13</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=13</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Proteini opravljajo mnoge ključne funkcije tako v možganih kot v telesu. Kljub temu pa so v zadnjem času raziskovalci prišli do spoznanja, da imajo nekateri na telo lahko stranske učinke. Študije ugotavljajo, da se protein alfa sinuklein začne obnašati drugače zaradi še nedognanih negativnih zunanjih vplivov in pri tem povzroči motnje gibanja, kot je npr. Parkinsonova bolezen.</description>
                        <pubDate>Sat, 12 Mar 2005 06:41:03 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Vpliv estrogena na možgane</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=8</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=8</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Vrsto let smo razumeli estrogen le kot hormon, ki deluje na ženske reproduktivne funkcije. Sodobne raziskave kažejo, da igra v telesu precej širšo vlogo. Med drugim vpliva tudi na precej možganskih sposobnosti, vključno s spominom. Raziskovalci zdaj upajo, da jim bo jasnejše razumevanje delovanja estrogena v možganih pomagalo najti zdravila, ki bi nas zaščitila pred vplivi staranja...</description>
                        <pubDate>Sun, 06 Mar 2005 16:10:38 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Izreki o možganih</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/zabavno.php?id=2</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/zabavno.php?id=2</guid>
                        <category>Zabavno o možganih</category>
                        <description>Znanstveniki, glasbeniki, igralci, pisatelji, oglaševalci.... vsak ima kako misel o možganih. Izberite si svoj najljubši izrek - z nekaterimi se boste strinjali, z drugimi ne, vsak pa vas lahko spodbudi k razmisleku. ...</description>
                        <pubDate>Fri, 04 Mar 2005 02:55:44 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Miti o možganih: uporabljamo res le 10% ali več?</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=5</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=5</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Mar je res možno, da v vsakdanjem življenju uporabljamo samo majhen del naših možganov? Če to drži, potem bi nam znanje, kako uporabiti preostale dele, verjetno lahko sprostilo neslutene umske sposobnosti in nam omogočilo neznansko učinkovitost pri delu in učenju. Poglobimo se torej v to trditev in preverimo, ali je v njej kaj resnice. ...</description>
                        <pubDate>Fri, 04 Mar 2005 02:54:55 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Možgani in kava</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=4</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=4</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Kava vsebuje aktivno snov, kofein, ki je poživilo in spodbuja živčevje. V zmernih odmerkih poveča pozornost, zmanjša usklajenost finih gibov, povzroči nespečnost, povzroči glavobol (a pazite: lahko ga tudi odpravi), razdražljivost in omotičnost. Poleg tega poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti in omogoča lažjo krčljivost določenih mišic. ...</description>
                        <pubDate>Fri, 04 Mar 2005 02:54:28 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Plastičnost možganov; kaj je to?</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=1</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=1</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Plastičnost oziroma nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Ko se učimo, pridobivamo novo znanje. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo nove zmožnosti. Da se lahko naučimo ali si zapomnimo dejstvo ali spretnost, morajo v možganih neprestano potekati funkcijske spremembe. Te spremembe predstavljajo novo znanje. ...</description>
                        <pubDate>Fri, 04 Mar 2005 02:53:24 +0100</pubDate>
                    </item><item><title>Sinapsa</title>
                        <link>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=6</link>
                        <guid>http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=6</guid>
                        <category>Poljudno o možganih</category>
                        <description>Živčne celice (nevroni) imajo posebne podaljške, ki jih imenujemo dendriti in aksoni. Dendriti prinašajo sporočila k telesu živčne celice, aksoni pa posredujejo sporočila v smeri od celice k njenim tarčam. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. ...</description>
                        <pubDate>Fri, 04 Mar 2005 02:50:50 +0100</pubDate>
                    </item></channel></rss>