SiNAPSA, sreda, 18. oktober 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Teden možganov 2013

Nena Golob

Teden možganov je postal dogodek, ki ga slovenska javnost enostavno ne more več prezreti. V desetih letih svojega obstoja, se je teden namenjen poznavanju možganov, preselil iz Ljubljane v druga slovenska mesta in iz manjših predavalnic v velike dvorane, število obiskovalcev in predavateljev pa je skokovito poraslo. Ni za pozabiti še na raznoliki spremljevalni program, ki že nekaj let uspe zadostiti potrebam in željam tako najmlajših kot njihovih staršev ter dodatnega znanja željnih študentov. Danes res lahko rečemo, da tretji teden marca, poteka v znamenju poznavanja možganov.

Nena Golob Vodilna nit letošnjega jubilejnega Tedna možganov v Sloveniji je bil razvoj, tako iz vidika anatomije kakor tudi z vidika samega razvoja stroke, ki se ukvarja z razumevanjem delovanja možganov. V atriju Znanstveno-raziskovalnega centra v Ljubljani so vsak dan potekala tematsko obarvana predavanja, zgodaj popoldne in zvečer, pa so bila predavanja dopolnjena še s tematsko usklajenim filmom, kateremu je sledilo predavanje.

Otvoritveni dan je tako zaznamoval skupek predavanj o razvoju nevroznanosti in ontogenetskem ter filogenetskem razvoju možganov, dan pa je se zaključil v Slovenski Kinoteki s filmom Mandžurski kandidat. V torek so organizatorji poskrbeli tudi za otroke s SiNAPSINO delavnico. Otroci so tudi letos imeli možnost sodelovati s svojimi ustvarjalnimi prispevki na natečaju An, ban, razvit možgan. V torek pa je ob otroškem programu potekalo še predavanje o vlogi psihoterapije in hipnoze pri obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti. V sredo so bile v ospredju vroče teme v nevroznanosti leta 2012. Predavanja so bila zastavljena izredno širokokotno, tako je bilo govora vse od nevropatoloških razlik v možganih, do pomena urejenosti povezav v možganih, ekonomije in prihodnosti nevroznanosti, pomena poškodbe možganov, novih zdravstvenih možnostih okvare vida in Alzheimerjeve bolezni, prehrane in telesne dejavnosti. V četrtek so prišli na svoj račun tisti, ki jih zanima predvsem klinični aspekt nevroznanosti. Predstavljeni so bili vzroki nevrotskih in osebnostnih motenj, motnje shizofrenskega spektra ter razvojne nevrološke motnje. Predavanjem je sledila diskusija med predavatelji in občinstvom ter film A.I. Umetna inteligenca. Petek, kot zadnji uradni dan Tedna možganov, je obeležila okrogla miza o priložnostih in pasteh nevroznanosti. Sobota je potekala bolj sproščeno, predavanja so zamenjala razstava izdelkov ustvarjalnega natečaja Žan možgan v časovnem stroju in slovesna podelitev nagrad, starše otrok pa so zaposlile delavnice o koncentraciji, meditaciji in uporabi preprostih mnemotehnik za boljši spomin.

Golob1
Predavanje v atriju SAZU v Ljubljani. Foto: Matej Kolaković

Seveda ni za prezreti spremljajočega programa Tedna možganov, in sicer Malo šolo nevroznanosti - šolo teoretičnih predavanj in praktičnih prikazov metod v nevroznanosti. Udeleženci so tako spoznali zgodovinske metode preučevanja možganov, nevrokirurške metode zdravljenja nevroloških in psihiatričnih bolezni, kako naši možgani ustvarjajo našo duševnost, kognitivno elektrofiziologijo, funkcijsko magnetno resonanco, transkranialno magnetno stimulacijo in pomen nevrotransplantacije.

Golob2
Obiskovalci predavanja v Kopru. Foto: Lara Pavčnik

Sicer pa je Teden možganov prevzel in zavzel še druge kraje po Sloveniji, letos skupno deset. Predavanja zunaj prestolnice so bila nekoliko bolj odprte narave in v smislu izbrane tematike širše zastavljena. Celje je zaznamovala ustvarjalnost in Jungova teorija kolektivnega nezavednega. V Grosupljem je bilo govora o Parkinsonovi bolezni in o kognitivni rezervi (sposobnosti, ki nas ščiti pred kognitivnim upadom). O umskem staranju je bilo govora še v Novi Gorici in Kopru, kjer je podobno kot v Lukovici potekalo tudi predavanje o vnetju možganov in možganskih ovojnic. Koprski dvodnevni dogodek je bil tematsko razdeljen na dvoje tematik. Prvi dan predavanj je bil posvečen razvoju možganov in izražanju, drugi dan predavanj pa je bila v ospredju zgodnja poškodba možganov in posledične okvare. Govora je bilo torej še o disleksiji, pomenu slike v komunikaciji, spanju in avtizmu. Tudi v Mariboru se Teden možganov ni omejil na enodnevni program. Strokovnjaki so javnosti predstavili odgovore na vprašanja, ali obstaja razlika med moškimi in ženski možgani, ali lahko s prehrano vplivamo na staranje možganov in ali je možno povečati posameznikovo inteligentnost. Pozornost je bila posvečena tudi multipli sklerozi in poškodbi možganov ter razvoju otroka. V Murski Soboti so predstavili šest najpogostejših bolezni možganov v Pomurju in pa psihološke posledice spremenjenega delovanja možganov pri osebah s shizofrenijo. O shizofreniji je bilo govora tudi v Novem mestu. V velenjski knjižnici so se obiskovalci naučili, kako spoznati zgodnje znake možganske kapi.

Ni potrebno dodatno poudariti, da je tudi letos na svoj račun prišel čisto vsak, ki si želi kaj novega spoznati in tako razširiti svoja obzorja o možganih. Ker pa nevroznanost ne počiva in je dejansko ena najhitreje razvijajočih se strok, si upamo obljubiti, da bo naslednje leto Teden možganov še boljši in večji ter vas že danes vabimo, da si tretji teden marca rezervirate za Teden možganov 2014.

Nena Golob,
SiNAPSA