SiNAPSA, četrtek, 28. marec 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Premikajmo se z možgani - vpliv umovadbe na psihomotorične funkcije

Uroš Marušič

Pozitivni učinki gibalno-športne aktivnosti na možgansko delovanje so znani že vrsto let in podkrepljenimi s številnimi raziskavami. Manj pa je študij, ki bi preučevale kako na delovanje možganov učinkuje popolna gibalna neaktivnost, ki nastopi zaradi poškodb in operacij, pri katerih ostanemo v horizontalnem položaju več dni ali celo tednov in mesecev. Glede na to, da imajo te spremembe pomemben vpliv na človeški organizem, hkrati pa tudi povečujejo stroške zdravstvenega sistema, je pomembno, da razumemo, kako lahko te negativne vplive zaustavimo ali vsaj ublažimo.

Uroš Marušič V predavanju se bomo posvetili učinkom umovadbe (kognitivnega treninga) in spoznali najnovejša dognanja na tem področju. Ugotavljali bomo, kako učinkovita je lahko ta vadba med samo neaktivnostjo in kakšne učinke ima na mobilnost pacienta, ki več dni preživi nepremičen v postelji. Nedavne študije kažejo, da večdnevni trening prostorske navigacije ohranja obseg hipokampusa in ga varuje pred vplivi staranja1. Ta je pomemben del možganov, odgovoren za kratkoročni in dolgoročni spomin ter tesno vpleten v prostorsko navigacijo.

Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je izjemno pomembna za vsakdanje življenje in delovanje v okolju in je odvisna od mnogih kognitivnih domen. Znano je, da s starostjo upada, zato je pomembno, da zaznamo zgodnje znake njenega upada. Ti lahko pomembno pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju bolezni možganov, predvsem pri starejših osebah. V številnih študijah so umovadbo uporabljali za izboljšanje kognitivnih funkcij ter upočasnitev staranja možganov. Večina študij poroča o izboljšanju ciljno treniranih kognitivnih funkcij z omejenim prenosom na sorodne, neciljno trenirane funkcije2. Leta 2010 je Verghese s sodelavci nakazal pozitivni učinek umovadbe na mobilnost pri starejših odraslih, ki so s pomočjo računalniško podprte tehnologije trenirali izvršne funkcije, delovni spomin in pozornost. Preiskovanci so po večtedenskem treningu izkazali izboljšane gibalne vzorce od svoje kontrolne skupine. Omenjena študija je tako nakazala bližnjo povezavo med kognicijo ter samo-mobilnostjo3.

Klinična praksa, epidemiološke študije in klinični poskusi kažejo, da sta pri odraslih osebah hoja in kognicija povezani. Hoja je ritmična motorična naloga, ki jo večinoma nadzira subkortikalni del možganov, in ki jo odrasli ljudje običajno izvajamo avtomatično, medtem ko morajo starejši ljudje za izvajanje te aktivnosti vključevati pozornost4. Spremembe, povezane s staranjem, kot je manjša motorična moč in zmanjšana zmožnost zaznavanja okolice (vid, sluh itd.) vplivajo na vedno večjo potrebo po zavednem nadzoru hoje. Običajno se za opazovanje interakcij med kognicijo, hojo in tveganjem za padce uporablja takoimenovana metoda »dual task«. Ključna predpostavka te metode je, da dve nalogi, ki ju izvajamo simultano, nenehno tekmujeta za uporabo kritičnih zmogljivosti naših možganov. Zato lahko opazimo, kako se hoja upočasni, če istočasno povzročimo, da se pozornost preusmeri na druge aktivnosti. Omenjena metoda lahko služi tudi kot vpogled v tveganost padcev, ki so zelo pogost dejavnik tveganja pri starejših osebah.

    ___
  1. Lovden M, Schaefer S, Noack H, et al. Spatial navigation training protects the hippocampus against age-related changes during early and late adulthood. Neurobiol Aging. 2012;33. 

  2. Ball K, Edwards JD, Ross LA. The impact of speed of processing training on cognitive and everyday functions. J Gerontol B-Psychol. 2007;62:19-31. 

  3. Verghese J, Mahoney J, Ambrose AF, Wang CL, Holtzer R. Effect of Cognitive Remediation on Gait in Sedentary Seniors. J Gerontol a-Biol. 2010;65:1338-1343. 

  4. Beauchet O, Berrut G. Gait and dual-task: definition, interest, and perspectives in the elderly. Psychol Neuropsychiatr Vieil. 2006 Sep; 4(3):215-25. 

Uroš Marušič, Mladi raziskovalec
UP ZRS,
Inštitut za kineziološke raziskave