Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Možgani in redukcija znanosti
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Glavno bojišče zagovornikov redukcije in njenih nasprotnikov je že od pojava ideje o enotnosti znanosti filozofija duha oz. natančneje – vprašanje o razmerju med duhom in telesom. To, kar z enim izrazom imenujemo problem duha in telesa, je v takšni ali drugačni obliki sicer z nami že od nekdaj. Ponujene so bile različne rešitve, nobena pa ni filozofov razdelila bolj kot (psihofizični) redukcionizem. Na vrhuncu moči je bil redukcionizem v 60. letih 20. stoletja, veljal pa je za teorijo duha, ki je svoj navdih našla v znanosti. Zamisel, da so mentalni pojavi le možganski procesi, tako kot je toplota le gibanje atomov, je bila zaradi svoje preprostosti mikavna. Njena prednost je enostavnost, saj predpostavlja obstoj manjšega števila zakonov in izrazov, ki so povsem dovolj za opis našega mentalnega življenja. Število neodvisnih domnev o našem svetu, ki so zahtevale iskanje psiholoških razlag, se naenkrat zmanjša, v končni fazi lahko vse pojasnimo z eno (temeljno) znanostjo, fiziko.
Od začetka 60. let 20. stol., ko je Ernest Nagel predstavil svoj model redukcije, je razprava o enotnosti znanosti formulirana v pojmih redukcij med zakoni in teorijami, Nagelov model redukcije pa se še danes imenuje klasični ali tradicionalni1 2. Po njem je redukcija definirana kot »pojasnitev ene teorije (ali sistema eksperimentalnih zakonov), ki velja na enem področju raziskovanja, z drugo teorijo, ki velja na istem ali na drugem področju raziskovanja«3. Prva teorija, s katero pojasnjujemo drugo, se imenuje primarna (ali širša), druga teorija, ki jo pojasnjujemo s prvo, pa sekundarna (ali ožja).
Vendar obdobje razcveta redukcionizma ni trajalo dolgo. Že desetletje po rojstvu nagelovske redukcije se je pojavila teorija duha, ki ga je želela pahniti v večno temo. To je bil (psihofizični) antiredukcionizem, ki duhu ne pripisuje le toliko realnosti, kot je ima telo, ampak mentalno obravnava kot pristno entiteto našega fizičnega sveta. Njegov glavni argument zoper redukcionizem je t.i. večvrstna realizacija, tj. prepričanje, da lahko različna fizična stanja realizirajo isto mentalno stanje (redukcionizem nasprotno trdi, da mora biti v kateremkoli organizmu, človeku, psu ali Marsovcu, ko npr. čuti bolečino, takrat realizirano isto možgansko stanje). Ker je bistvo antiredukcionizma kombiniranje fizičnega monizma in mentalnega realizma, nekaj, kar po redukcionizmu ni združljivo, je do danes postal najbolj priljubljena teorija duha. Omenjeno združevanje izhaja iz našega prepričanja, da so mentalni pojavi realni, tj. kljub temu, da imajo fizično naravo niso zgolj nekakšni priveski fizičnih pojavov. Z drugimi besedami, gonilo združitve fizičnega monizma in mentalnega realizma je bila t.i. zdravorazumska psihologija, zaradi katere je bila psihofizična redukcija kmalu potisnjena v osamo.
Zdi se, da je ideja o redukciji znanosti danes z rezultati fizioloških raziskav možganov, ki kažejo na to, da je naše mentalno življenje povezano z aktivnostjo molekul posameznih živcev, dobila nov zagon. Nekateri avtorji v duhu Ockhamove britve te povezave razumejo kot redukcije psihičnih stanj na molekularne vzorce. Bicklova molekularna redukcija z začetka 10. let 21. stoletja je primer takšnega krčenja mentalnega na fizično, ki v tem primeru poteka preko dveh korakov: najprej preko gensko spremenjenih sesalcev vzročno posežemo na raven molekularne aktivnosti posamezne živčne celice, tj. nevrona, nato pa pod nadzorovanimi eksperimentalnimi po¬goji z uporabo splošno sprejetih pravil o obnašanju znotraj psihologije sledimo posledicam teh manipulacij. Če pride zaradi spremembe genskega zapisa v organizmu, ko ga primerjamo s tistim, v katerem je ta ostal nedotaknjen, do sprememb v obnašanju, lahko zaključimo, da je obnašanje odvisno od molekul, ki sestavljajo genski zapis. »Te ‘povezave’ pa niso nič drugega kot redukcije psiholoških konceptov in vrst na molekularno-biološke mehanizme in poti« 4. Tako v končni fazi mentalno življenje ni nič drugega kot aktivnost molekul naših živcev, psihologija pa znanost, katere zakoni so reducibilni na zakone nevrofiziologije.
V prispevku dokazujemo, da Bicklov vzročni primer za molekularno redukcijo, tj. redukcija dolgoročnega spomina na njegove celično-molekularne mehanizme, le-te ne uspe potrditi, saj pot cAMP-PKA-CREB ni niti zadosten niti nujen pogoj za tvorbo dolgoročnega spomina, zaradi česar Bicklov model redukcije v praksi namesto, da bi zavrnil argument iz večvrstne realizacije, govori njemu v prid. Tako je ideja o reduktivnih zvezah med našim mentalnim življenjem in aktivnostjo posameznih živcev v tem trenutku prej fikcija kot pa stvarnost5.
Očeta sistematizirane ideje, da bi reducirali objekte, ki pripadajo določeni znanosti preko vmesnih ravni, na zgolj eno, temeljno raven, tj. fiziko, sta sicer Oppenheim in Putnam. ↩
Oppenheim, P., Putnam, H. (1958/1991). »Unity of Science as a Working Hypothesis«. V Boyd, R., Gasper P., Trout J. D. (ur.), The Philosophy of Science. Cambridge: The MIT Press. ↩
Nagel, E. (1961/1982). The Structure of Science. London: Routledge and Kegan Paul. (str. 338) ↩
Bickle, J. (2006). »Reducing Mind to Molecular Pathways: Explicating the Reductionism Implicit in Current Cellular and Molecular Neuroscience.« Synthese, 151, str. 411–434. (str. 412) ↩
Bregant, J., Stožer, A., Cerkvenik, M. (2010). »Molecular reduction: reality or fiction?«, Synthese, 172, str. 437–450. ↩
doc. dr. Andraž Stožer, dr. med.,
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
izr. prof. dr. Janez Bregant, univ. dipl. psih.,
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru