Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Delovni spomin pri štiridesetih
Poročilo iz tretje mednarodne konference o delovnem spominu
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Leta 1974 sta Baddeley in Hitch1 objavila članek, v katerem sta predstavila multikomponentni model delovnega spomina. Danes, 11. julija, se v Cambridgeu, rojstnem mestu modela, izteka tretja mednarodna konferenca o delovnem spominu, posvečena štiridesetletnici modela, zaslužnega za vpeljavo termina in pojmovanje delovnega spomina ter odprtja enega osrednjih področij raziskovanja v kognitivni psihologiji in kognitivni nevroznanosti. Kljub poudarku na eksperimentalni kognitivni psihologiji, v okviru katere je model nastal in se razvijal, je konferenca podala barvit in širok pogled na pridobljena spoznanja in razumevanje delovnega spomina ter implicitni odgovor na vprašanje, kako kaže modelu po štiridesetih letih.
V svoji osnovi je model izhajal iz razmeroma enostavne strukture, ki je dve neodvisni komponenti za hranjenje modalno specifičnih informacij — eno za vzdrževanje besednih informacij v fonološki obliki (fonološka zanka) in drugo za vzdrževanje nebesednih informacij (vidno-prostorska skicirka) — povezovala s kontrolnim modulom (centralni izvršitelj), katerega naloga je nadzorovati pretok in obdelavo informacij v obeh predhodno omenjenih komponentah. Model se je skozi leta spreminjal in prilagajal novim empiričnim spoznanjem. Med večje spremembe sodi dodatek epizodičnega medpomnilnika2,ki integrira informacije različnih modalnosti ter vzpostavlja most z dolgoročnim spominom.
Poleg podajanja učinkovite organizacijske sheme za razumevanje delovnega spomina, je verjetno največji prispevek modela vzpodbujanje živahnega preučevanja lastnosti, strukture in delovanja delovnega spomina. Medtem, ko so se prve raziskave osredotočale predvsem na preverjanje predpostavk o naravi in delovanju fonološke zanke, se je kasneje preučevanje preusmerilo na vlogo delovnega spomina v izvršilnih procesih, v zadnjih letih pa so — v dobršni meri vzpodbujeni tudi s strani EEG in funkcijskega slikanja možganov — posebne pozornosti deležni vidni in prostorski delovni spomin ter mehanizmi integracije informacij.
Raziskovalno področje se je poleg dopolnjevanja modela in usvajanja novih empiričnih spoznanj širilo tudi z razvojem alternativnih teorij in modelov ter novih raziskovalnih metod in tehnik. Živahnost raziskovalnega dela se je barvito odražala v prispevkih na konferenci. Nekateri so nadalje širili in izpopolnjevali Baddeleyev in Hitchev model z novejšimi spoznanji o epizodičnem medpomnilniku (Graham Hitch3) in ločeni vlogi ter prispevku zaznavne in izvršilne pozornosti (Richard Allen4). Drugi so predstavljali dokaze za aktivno brisanje vsebin iz delovnega spomina (Klaus Oberauer5) in se ob razvoju bolj specifičnih računskih modelov spraševali o smiselnosti predpostavke o spontanem propadu informacij (Stephan Lewandowsky6). Prav slednjim je bil namenjen humoristično, z ‘reci bobu bob’ začinjen prispevek Mika Pagea7, ki opozarja na preciznost pri oblikovanju hipotez in pripisovanju trditev izvornemu modelu, ter skozi njihovo točnejšo opredelitev ter reanalizo eksperimentalnih načrtov in zbranih podatkov pokaže, da - mnogim študijam navkljub - predpostavke izvornega modela, zbrane v zadnjih desetletjih, presenetljivo dobro napovedujejo in pojasnjujejo empirične podatke o besednem delovnem spominu.
Precej pozornosti in navdušenja so vzbudili prispevki, ki širijo uveljavljene raziskovalne paradigme in odpirajo nove poglede na obstoječe rezultate. Ed Vogel8 je tako predstavil nadgradnjo naloge detekcije sprememb, ki omogoča za vsak poskus posebej — in ne le v povprečju, prek več poskusov — oceniti število zapomnjenih elementov. Rezultati pokažejo, da se posamezniki z boljšim in slabšim delovnim spominom razlikujejo predvsem po številu primerov, v katerih spomin popolnoma odpove, in ne po številu elementov, ki so si jih najpogosteje sposobni zapomniti. Povedano drugače, če si gledano preko 100 poskusov Miha v povprečju zapomni 4 elemente, Lojze pa 3, to ni odraz tega, da si pri vsakem poskusu Lojze zapomni en element manj kot Miha, temveč, si oba, kadar sta uspešna, zapomnita 5 elementov, le da Mihi spomin popolnoma odpove — ne zapomni si ničesar — v 20 poskusih, Lojzetu pa kar v 40 poskusih. Analiza hkrati zabeleženega EEG dodatno pokaže, da se uspešni in neuspešni poskusi — med njimi ni opaziti razlike v vedenju udeležencev, v obeh primerih pozorno opazujejo zaslon — razlikujejo predvsem po moči theta valovanja pred in med izvedbo poskusa.
Možnosti preučevanja mehanizmov, ki vzdržujejo informacije v delovnem spominu, kot jih omogočajo moderne metode kognitivne nevroznanosti, sta izvrstno ilustrirala Ed Awh in Brad Postle. Awh[^9] je pokazal, kako je mogoče z razmeroma enostavnim EEG snemanjem, ob uporabi ustreznih računskih modelov in analitičnih metod klasifikacije, opazovati podroben časovni potek in vsebino vzdrževanih reprezentacij v delovnem spominu. Rezultati kažejo na pomen induciranih alfa valov pri vzdrževanju reprezentacij in njihovo ločeno kodiranje preko različnih faznih zamikov, pri čemer velikost faznega zamika dobro napoveduje posameznikovo uspešnost pri točnem kodiranju več reprezentacij.
Postle10 je prav tako z uporabo analize vzorcev in metod klasifikacije fMRI in EEG podatkov pokazal nekaj pomembnih ugotovitev. Medtem ko analiza aktivacije razkriva predvsem vključenost prefrontalnih področij v vzdrževanje delovnega spomina, analiza vzorcev aktivnosti pokaže, da so parietalna področja, ki sicer ne kažejo spremembe aktivnosti, mnogo bolj povedna pri dekodiranju vzdrževanih vsebin. Opisan vzorec potrjuje poprejšnje domneve, da je vloga prefrontalnega korteksa splošno vzdrževanje aktivnosti, medtem ko je specifična vsebina spomina kodirana v modalno specifičnih posteriornih področjih. Postle naredi še korak naprej in predstavi rezultate paradigme, v kateri so morali udeleženci vkodirati objekta dveh vrst, nato podati odgovor o enem, zatem pa še o drugem objektu. Spremljanje vzorca aktivnosti — merjene s fMR v eni in z EEG v drugi študiji — skozi čas izvedbe je pokazalo robustno kodiranje obeh objektov po prikazu, nato popolno odsotnost aktivne reprezentacije drugega objekta v času osredotočanja na prvi objekt, potem pa ponoven pojav aktivne reprezentacije drugega objekta, ko le-ta spet postane relevanten. Opisani rezultati nakazujejo presenetljivo možnost, da objekti, ki so del delovnega spomina, vendar pa ne v središču pozornosti, niso vzdrževani s pomočjo živčne aktivnosti, temveč preko rezidualnega vzorca sprememb moči sinaptičnih povezav.
Zaslediti je bilo tudi nekaj prispevkov, ki so obravnavali že večkrat prikazano tesno povezavo med delovnim spominom in splošno inteligentnostjo. Andrew Conway11 je tako kot alternativo splošnemu faktorju inteligentnosti predstavil teorijo prekrivanja procesov. Teorija visoko korelacijo med kognitivnimi sposobnostmi pojasni s prekrivanjem v uporabi splošnih izvršilnih procesov, ki igrajo pomembno vlogo tudi v delovnem spominu. Zachary Shipstead12 na podlagi kontraintuitivnih rezultatov, ki kažejo večjo korelacijo med izvedbo naloge delovnega spomina in fluidno inteligentnostjo, ko je naloga lažja, postavi pod vprašaj naravo odnosa med delovnim spominom in fluidno inteligentnostjo. Za razliko od splošnega prepričanja, da delovni spomin predstavlja podlago fluidni inteligentnosti, predlaga ločeni in komplementarni vlogi obeh. V izvedbi kompleksnih kognitivnih nalog naj bi bila vloga delovnega spomina vzdrževanje možnih hipotez o poti do rešitve problema, naloga fluidne inteligentnosti pa umik od njih in preprečevanje vračanja k neustreznim hipotezam.Pomembna rdeča nit, ki se je tiho sukala skozi velik del prispevkov, je bilo vedno bolj prisotno spoznanje, da delovni spomin sicer lahko razdelimo na posamične komponente in prepoznamo različne načine in mehanizme vzdrževanja informacij, vendar to ne pomeni, da bomo v posamični situaciji uporabljali le enega izmed njih. Soočeni s potrebo po vzdrževanju informacij bomo vzporedno uporabili več načinov shranjevanja informacij, prožno preklapljali med njimi ter jih integrirali pri oblikovanju odgovora. Z vidika posameznika to zagotavlja najboljšo možnost za uspešno zapomnenje in priklic informacij, z vidika raziskovalcev delovnega spomina pa pomemben izziv.
Zapisano predstavlja le del intenzivne in izredno zanimive konference, katere poglavitna pomanjkljivost je bila pomanjkanje časa za polni razvoj in razplet občasno živahnih razprav. Konferenca je pokazala kompleksnost raziskovalnega področja in obetavno izvirnost pri iskanju novih pristopov k raziskovanju odprtih raziskovalnih vprašanj, predvsem pa je znova utrdila pomen izvirnega modela delovnega spomina Baddeleya in Hitcha. Prav njima je šla tudi večkrat izrečena zahvala za edinstven “izgovor” za skupno druženje.
Več informacij o konferenci s seznamom predstavljajočih ter povzetki predavanj in posterjev lahko najdete na spletni strani konference. Organizatorji obljubljajo, da bodo sčasoma objavljeni tudi video posnetki predavanj.
Baddeley AD, Hitch GJ (1974) Working memory. In: Recent advances in learning and motivation, Vol. 8 (Bower GA, ed), pp 47–90. New York: Academic Press. ↩
Baddeley AD (2000) The episodic buffer: a new component of working memory? Trends Cogn Sci 4(11):417–423. ↩
Graham Hitch, Exploring the episodic buffer ↩
Richard Allen, Exploring the dynamic interplay between attention and working memory ↩
Klaus Oberauer, Removal of distractors in complex working memory span tasks ↩
Stephan Lewandowsky, Mechanisms of forgetting in short-term and working memory ↩
Mike Page, The phonological loop 40 years on: A mildly controversial view on what it is and what it’s for ↩
Ed Vogel, Inter- and intra-individual differences in visual working memory capacity and attentional lapses[^9]: Ed Awh, Tracking the content and quality of working memory with near real-time temporal precision ↩
Brad Postle, Revisiting assumptions about the physiological mechanisms underlying the short-term retention of information ↩
Andrew Conway, Process Overlap Theory: A new interpretation of working memory capacity ↩
Zachary Shipstead, Working memory capacity and fluid intelligence: Maintenance and disengagement ↩
prof. dr. Grega Repovš
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani