Za spoznavanje okolja je vid izredno pomemben, saj je čutilo, na katerega se ljudje med vsemi čutili najpogosteje in najbolj zanašamo. Ob izgubi vida ali enega izmed čutil, preostala čutila poskušajo v največji meri prevzeti njegovo vlogo. Slepim in slabovidnim osebam se zato dosti bolj izostrita sluh in tip ter tudi voh.

Pojem slepote ali slabovidnosti je natančno definiran z medicinskega stališča, vendar lahko s praktičnega vidika ta pojem definiramo glede na to, koliko pomoči pri vsakodnevnem življenju posameznik potrebuje in ali je odvisen od tuje pomoči. S tega vidika tako ni primerjave med medicinskim vrednotenjem ostrine ali izgube vida in stopnjo potrebe po pomoči ali samostojnosti slepe ali slabovidne osebe.

Slepota ali slabovidnost vplivata na osnovno delovanje posameznika. Delovanje osebe z okvarjenim vidom je odvisno od različnih dejavnikov kot so: čas nastanka izgube vida, starost posameznika, obseg in vsebine njegovih znanj ter izkušenj iz preteklosti (intelektualne sposobnosti), njegovo zdravstveno stanje in gibalne sposobnosti, sposobnost zaznavanja in prostorskih predstav, razumevanja pojmov, motivacija, sprejemanje slepote, socialno stanje, družina, njegove potrebe …

Kadar je v naš Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka (v nadaljevanju CSS) sprejeta taka oseba, se njena rehabilitacija oziroma učenje začneta ob prihodu v našo ustanovo. Po pogovoru naredimo strokovni delavci skupen načrt (individualno za vsakega posameznika), ki je potem naša smernica delovanja v osamosvajanju našega stanovalca. Najpomembneje je, da tako osebo najprej naučimo osnovne orientacije v njeni sobi; to pomeni, da mora vedeti kje je njena postelja, nočna omarica kjer so njene stvari ali kakšna pijača in priboljšek, kje sta stranišče in umivalnik ter ob njem milo, brisače, omara z njegovimi oblačili ter obutvijo ter kje je in kako deluje zvonec za priklic pomoči, če jo potrebuje. Ko se slepa oseba tega nauči, sledi učenje in pregled kako so zložene stvari v njeni omari, po potrebi označitev oblačil, za lažje prepoznavanje. Različne materiale in strukture oblačil se nauči prepoznavati s tipom, različne barve oblačil mu lahko označimo z gumbi ali našitki različnih oblik, ali se nauči na pamet na katerem obešalniku ali kateri polici je določena barva oblačil. Sočasno ga začnemo učiti orientacije in mobilnosti v njegovem ožjem okolju.

Slepi se sprva gibljejo s spremljevalcem, nato samostojno z varnostno držo ob vodilih. Kasneje jih učimo hoje z belo palico. Če se težko uči, ker si mora zapomniti svojo pot, kar je običajno pri starejših oslepelih osebah, ki jih je pri nas največ, mu pomagamo z različnimi tipnimi označitvami, ki so vedno prilagojene vsaki slepi osebi posebej. Po potrebi mu prilagodimo tudi prostor in pripomočke za lažje izvajanje dnevnih aktivnosti. Po tem se lahko prične učiti orientacije in mobilnosti v našem CSS, sprva po hiši, kasneje tudi v okolici (do trgovine, banke, pošte …).

Dobro prilagojene osebe z okvaro vida se lahko v znanem okolju premikajo z belo palico ali ob vodilih, če so prostori prilagojeni. Vedno moramo paziti, da ni na njihovih poteh ovir. Osebe z okvarami vida potrebujejo za fizično premikanje v tujem okolju, ki je narejen po meri nas videčih, spremljevalca, da jo vodi ali vsaj usmerja z besedami mimo različnih ovir ter jo pripelje tja kamor želi.

V CSS slepe osebe vključimo v program telovadbe, treninga mišične kondicije (kjer sodelujemo skupaj s fizioterapevtko), ker je njihova telesna kondicija običajno zelo slaba zaradi premalo gibanja. Pričnemo tudi s senzoričnim učenjem in treningi, učenjem zaznavanja tipa in zaznavanja preostalih čutil, ki so običajno slabši, ker jih največkrat nismo navajeni uporabljati, ali pa je njihova zaznava zaradi različnih bolezni (kot sta diabetes in možganska kap) okrnjena.

Slepo in slabovidno osebo vključimo v različne dejavnosti v CSS (kot so različne debatne skupine, pevski zbor, poslušanje glasbe, branja knjig, časopisov, na sprehode, na izlete, oglede razstav, v muzeje …), saj je zelo pomembno njeno dobro psiho-fizično stanje, navezovanje socialnih stikov. Z vsemi temi dejavnostmi pridobiva na področju osamosvajanja in hitreje napreduje.

Povežemo jo z Društvom slepih in slabovidnih Kranj, da obiskuje njihova srečanja ter različna izobraževanja namenjena članom. Poleg tega jim svetujemo uporabo knjižnice Zveze slepih in slabovidnih Slovenije - Fonoteke in jih tudi naučimo uporabljati posneto gradivo na CD-jih ali napisane knjige v Braillovi pisavi.

Po naših izkušnjah, se starejše oslepele osebe ne naučijo uporabe Braillove pisave, temveč se poslužujejo lažjih in bolj enostavnih tehnik, ki sedaj obstajajo za njih na tržišču, kot so posnetki knjig na CD-jih ter še bolj napredni sistemi s pomočjo elektronike in posebnih nalepk odčitajo posnete govorne vnose in na ta način sporočajo vsebino CD plošč, škatlice zdravil ali posod za shranjevanje živil itd. Moderne in napredne elektronske tehnologije je na tržišču za slepe veliko in resnično omogoča samostojno in kvalitetno življenje.

Viri in literatura

• Mirjana Hafnar. Osebe z okvaro vida ter načela komunikacije s slepimi in slabovidnimi (uporabljeno 17. 2. 2015). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.lung.si/dodatki/03_MIRJANA_HAFNAR_razumevanje_slepote_.pdf
• Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, tehnični pripomočki (uporabljeno 17.2.2015) Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zveza-slepih.si/KATALOG/KATALOG.html
• Denis Kamnar in Romana Kumer. Program dela delovne terapije za slepe in slabovidne stanovalce v CSS Škofja Loka. 28. 2. 2007 v CSS Škofja Loka.