Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Kako vidimo?
Pogled oftamologa
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
V članku so pregledno opisani sestavni deli od očesa preko vidne poti do vidne skorje v možganih. V nadaljevanju je predstavljen razvoj vidne funkcije, okvare, ki se lahko pri tem pojavljajo in načini ugotavljanja teh okvar.
Oko, čutilo za vid, je parni organ, ki ga sestavljajo zrklo in zunanji očesni deli. Zunanji očesni deli so: veke (varujejo in vlažijo zrklo s solzami), očesne mišice (skeletne mišice, ki so vezane na zunanji ovoj zrkla in skrbijo za usklajene gibe zrkla; gladke mišice, ki so znotraj zrkla in omogočajo prilagajanje leče ter nadzorujejo odprtino zenice) in solzni aparat (sestavljen je iz žlez solznic, solznih cevk, solznih mešičkov in solznega voda. Solze nastajajo v žlezi solznici. Tečejo proti notranjemu očesnemu kotu v zgornjo in spodnjo solzno luknjico, nato skozi zgornjo in spodnjo solzno cevko v skupno solzno cevko. Ta se nadaljuje v solzni mešiček. Solze se iz mešička zlivajo v solzni vod in nato pod spodnjo nosno školjko v nosno votlino. Naloga solz je vlaženje in zaščita roženice in beločnice pred izsušitvijo in čiščenje veznice in roženice z mehaničnim splakovanjem delcev in bakterij).
Zrklo je okrogle oblike in se nahaja v očnici (kostna votlina). Njegova stena je sestavjena iz treh plasti, in sicer iz zunanje (roženica, beločnica), srednje (žilnica, šarenica, ciliarnik) in notranje (mrežnica). Beločnica je zgrajena iz vezivnih in elastičnih vlaken, ščiti globlje dele zrkla. Na sprednjem delu zrkla se nadaljuje v roženico. Roženica je prozorna, gladka in bogato oživčena struktura, ki prepušča svetlobo. V žilnici se nahajajo krvne žile, ki prehranjujejo zrklo. Šarenica je barvni kolobar spredaj pod roženico, ki ima na sredini okroglo odprtino, zenico. Zenica deluje kot zaslonka. Širino zenice in s tem količino svetlobe, ki vstopi v oko, uravnavata dve gladki mišici šarenice. Leča je prozorna struktura, ki leži za zenico. Na mestu jo držijo drobna vlakna, ki s spreminjanjem napetosti spreminjajo obliko leče in kot lomljenja svetlobnih žarkov. Ciliarnik sodeluje pri prilagajanju leče in tvorbi prekatne vodke. Steklovina je prozorna, želatini podobna snov. Nahaja se za lečo in izpolnjuje zrklo. Mrežnica je notranji ovoj zrkla. V njej se nahajajo čutnice za svetlobo – paličnice in čepnice. Na mrežnici se nahajata slepa in rumena pega. V predelu slepe pege se združujejo snopi živčnih vlaken, ki izstopajo iz zrkla kot vidni živec. V tem delu ni čutnic za svetlobo, zato ta predel na svetlobo ni občutljiv. V rumeni pegi se nahajajo le čepnice, to je področje najvišje ostrine vida (fovea).
Svetlobni žarki vstopajo skozi roženico, prekatno vodko, lečo in steklovino. Pri tem se lomijo na roženici in leči. Leča je zelo prilagodljiva, zato lahko spreminja obliko in kot, pod katerim se svetlobni žarki lomijo in padajo na mrežnico. V mrežnici se nahajajo čutnice za svetlobo, v katerih svetlobni dražljaj sproži fotokemični proces, nastali električni dražljaj pa potuje iz zrkla po vidnem živcu. Prva postaja je kiazma (notranja vlakna mrežnice se prekrižajo). V lateralnem genikulatnem jedru (LGJ) se preklopijo vsi senzorični dotoki, vlakna se razvrstijo: v tista, ki procesirajo informacije o položaju-gibanju (evolucijsko starejša vlakna, magnocelularna, pot M) in v tista, ki procesirajo informacije o obliki in barvi (parvocelularna, pot P).
Primarno vidno skorjo (striatni korteks) oz. okcipitalno področje V1 sestavlja šest plasti. Največ informacij iz LGJ priteka v plast 4, ki jo delimo na podplasti. Za V1 sta med drugim značilni retinotopična organiziranost (vidni dražljaj se z mrežnice »preslika« v vidno skorjo) in kortikalna povečava (proporcionalno precej močnejša nevronska zastopanost fovee v primerjavi s periferno mrežnico). K ektrastriatni vidni skorji pa prištevamo kortikalna področja V2, V3, V4 in V5.
Za dobro delovanje vidnega sistema so potrebne normalno razvite anatomske strukture očesa, vidne poti in možganske skorje in nato usklajeno delovanje le-teh ob dobri vidni stimulaciji. Brez vidne stimulacije se vid ne razvije kljub normalno razvitemu vidnemu sistemu ob rojstvu. Eden glavnih pokazateljev slabe vidne funkcije pri dojenčku (ki pa ni nujno vedno prisoten) je nistagmus oz. plavajoči očesni gibi.
Okvare so lahko prirojene ali pridobljene. Med prirojene prištevamo vse prirojene nepravilnosti katerekoli strukture zrkla (npr. motna roženica, prirojena siva mrena, mrežnične distrofije, atrofijo vidnega živca …) ali okvare vidne poti, ki so najpogosteje posledica prirojenih intrakranialnih okvar (npr. prirojeni hidrocefalus, razvojne nepravilnosti corpus callosuma, kar ima lahko za posledico atrofijo vidnih živcev).
Med pridobljene pa prištevamo okvare zrkla in vidne poti, ki so posledica vnetij, poškodb, številnih bolezni oči in intrakranialnih struktur pa tudi sistemskih obolenj, katerih posledice se kažejo na očeh.
Ocena vidne ostrine: Vidna ostrina je definirana kot najmanjša razdalja med dvema točkama, pri kateri ju oko še zazna ločeno. Izrazimo jo lahko s prostorsko frekvenco in je pri zdravem odraslem človeku pribl. 3.0 cy/st, kar v grobem ustreza vrednosti 20/20 (oz. 1.0) po Snellenu, ki je pri odraslih in starejših otrocih najširše uporabljani test za oceno vidne ostrine.
Ocena kontrastne senzitivnosti: S pomočjo testiranja kontrastne senzitivnosti lahko podrobneje ocenimo prostorsko ločljivostne sposobnosti vidnega sistema. Test je zasnovan tako, da ocenjujemo zaznavo različnih prostorskih frekvenc pri različnih kontrastih. Odrasel človek ima vrh občutljivosti pri 3-5 cy/st, novorojenčkova senzitivnost je približno 10x višja kot pri odraslem. Novorojenček je najbolj občutljiv na nizke prostorske frekvence.
Ocena globinskega vida: globinski vid (stereovid) je sposobnost ocene globine oz. 3D zaznava sveta. Za globinski vid mora dražljaj pasti na isto mesto v obeh foveah (za to so potrebni ustrezni gibi zrkel), konjugirani očesni gibi pa morajo omogočiti stalno fuzijo slik z obeh očes. Dokaz stereovida je mogoč pri treh mesecih, izboljšuje pa se do drugega leta, ko doseže nivo odraslega.
Ocena barvnega vida: Za oceno barvnega vida pri odraslih in starejših otrocih uporabljamo različne skupine psihofizičnih testov (pseudoizokromatične tablice, testi za urejanje in ločevanje barvnih odtenkov, anomaloskopi …).
Elektrofiziološke preiskave imajo v pediatrični oftalmologiji pomembno mesto pri oceni vidne funkcije dojenčkov in mlajših otrok, pri katerih klasični klinični testi niso izvedljivi ali pa so njihovi rezultati nezanesljivi. S pomočjo elektrofizioloških preiskav lahko ocenimo delovanje mrežnice in vidne poti za mrežnico. V redni klinični praksi se tako uporabljajo slikovni vidni evocirani potenciali (VEP), s pomočjo katerih lahko zanesljivo določimo vidno ostrino dojenčka od 3. meseca dalje. Uporablja pa se tudi barvni VEP dražljaj za ločeno oceno P poti, ki je odgovorna za procesiranje barv.
doc.dr. Manca Tekavčič Pompe, dr.med.
Očesna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana