Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Brati s prsti
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
Proces usvajanja brajice je pogojen z razvojem številnih področij celostnega razvoja oseb s slepoto, ključnega pomena pa je dobro razvita taktilno – kinestetična percepcija. Pri branju sodelujejo številni kognitivni dejavniki in v možganih se aktivirajo področja, povezana z jezikovnim procesiranjem. Izsledki nevroznanstvenih raziskav dokazujejo plastičnost možganov in proučujejo vpliv branja brajice, kar pomembno vpliva na prakso poučevanja in delovanja oseb s slepoto.
S prsti berejo osebe s slepoto in osebe z minimalnim ostankom vida ter osebe s slabovidnostjo, katerih prognoza napoveduje možnost oslepitve (v nadaljevanju bomo uporabili samo osebe s slepoto). Berejo brajico1, poslovenjeno ime za pisavo, ki jo je okoli leta 1827 izumil Louis Braille in s tem poskrbel za veliko spremembo v položaju oseb s slepoto.
Spunning2 je zapisal, da je brajica postala ne le simbol pismenosti, pač pa simbol osebne svobode, s katerim se realizira individualni potencial osebe v sodobni družbi. Za uspešno delovanje v družbi je branje neobhodno. Da pa bi oseba s slepoto brala in razumela prebrano, mora poleg kognitivne zrelosti, razvite grobe in fine motorike, slušnih in govorno-jezikovnih funkcij, usvojenih pojmov o delih telesa in prostora in poznavanja pojmov iz okolice, imeti predvsem dobro razvito taktilno-kinestetično percepcijo. Gre za razvoj senzoričnih procesov na fiziološki in psihološki ravni – razvoj senzornih receptorjev in razumevanja osnovnih taktilnih občutkov, preko katerih postopoma razvijamo taktilne funkcije, ki vodijo do sposobnosti prepoznavanja posameznih brajevih znakov.
Zaradi omejitev v obsegu in raznolikosti izkušenj, omejitev v gibanju ter omejitev v kontroli okolja in sebe v odnosu do njega (Lowenfeld, 1973 v 3), poteka razvoj načrtno in sistematično, redko nezavedno. Medtem ko je vizualni analizator neprestano obdan z različnimi zunanjimi dražljaji, so za taktilno-kinestetično opazovanje potrebne posebne aktivnosti in namerna usmerjenost. To pomeni, da je taktilno-kinestetična percepcija organizirana celota, v kateri ima vsak čutilni podatek svoj pomen. Informacije, ki jih oseba s slepoto dobi preko te percepcije so lahko neprecizne, kratkotrajne, prav tako pa jih je težko integrirati v enopredmetno-perceptivno celoto. Kljub temu je nezamenljiva v kognitivnem razvoju otrok s slepoto4.
Usvajanje brajice poteka preko različnih faz: (a) usvajanje zvočno – grafičnih oznak, (b) pridobivanje jasnih predstav o določenem glasu in položaju govornih organov, (c) razvoj sposobnosti jasnega razlikovanja glasov, (d) razvoj predstav o razporedu točk v brajevi celici, (e) pridobivanja sposobnosti zaznavanja podobnosti in razlik med črkami, (f) začetek usvajanja sintetičnega branja4.
Usvajanje brajice predstavlja zanimiv problem nevronske logistike, saj zahteva izrazito povečanje aferentnih in eferentnih zahtev na omejenem prostoru telesa5. Pri soočanju s kompleksnimi zahtevami branja brajice prihaja do presenetljivih adaptivnih sprememb v človeških možganih. Raziskave s področja plastičnosti možganov (Sadato in Hallett, 1999; Gizewski, Timmann in Forsting, 2004, oboje v 6) so pokazale, da se pri učenju in branju brajice aktivirajo deli za taktilno obdelavo informacij v okcipitalnem režnju na vizualnem polju (V1, V2), čeprav se taktilna obdelava pojavlja predvsem v somatosenzorični skorji (S1) na levi in desni hemisferi temenskega režnja6.
Študije kažejo na sposobnost možganov na prilagajanje v kateri koli starosti, prav tako pa podpirajo idejo, da lahko posebne možganske vaje koristijo pri večanju prilagoditvenih zmogljivosti in pomagajo povrniti jezikovne funkcije kljub različnim primanjkljajem5.
Kaj to pomeni za prakso in kako povezati znanje o branju brajice z dognanji nevroznanosti? Raziskava, ki so jo izvedli Pascual-Leone in sod. (1995, v 6) je potrdila znano idejo, da »vaja dela mojstra«. Možgani se sami reorganizirajo za prilagoditev na taktilno branje in pomanjkanje prakse povzroča atrofijo. Te ugotovitve podpirajo razširjene šolske programe in usmerjajo h konstantni izpostavljenosti brajici predvsem za začetne bralce, pogostosti obravnav, učiteljem pa nalagajo zagotavljanje bogatih, pomensko polnih in številnih priložnosti za branje (oznake, napisi v brajici, tipne slikanice).
Sistem brajevih znakov, praviloma v reliefni obliki, namenjen branju in pisanju oseb s slepoto ↩
Spunning, S. J. (1996). Braille and Beyond: Braille literacy in a larger context. Journal of Visual Impairment and Blindness, Vol. 90, 3. ↩
Ferrell, K. A. (2000). Growth and Development of Young Children. V Holbrook, M. C, Koenig, A. J. (ur.). Foundations of Education, Second Edition Vol. I: History and Theory of Teaching Children and Youths with Visual Impairments (str. 111). New York: AFB Press. ↩
Jablan, Đ. B. (2010). Čitanje i pisanje brajevog pisma. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Fakultet za specialnu edukaciju i rehabilitaciju. ↩
Hamilton, R. H., Pascual-Leone, A. (1998). Cortical plasticity associated with Braille learning. Trends in Cognitive Sciences, Vol. 2, No. 5. ↩
Hannan, C. K. (2006). Review of Research: Neuroscience and the Impact of Brain Plasticity on Braille Reading. Journal of Visual Impairment and Blindness, Vol. 10, No. 7. ↩
Janja Hrastovšek, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav,
Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana