SiNAPSA, petek, 23. junij 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina

Klara Tostovršnik, Hana Hawlina

Spomin je ena najpomembnejših človekovih sposobnosti. V življenju nam služi na vsakem koraku: ko sledimo pogovoru, pečemo svojo najljubšo slaščico, v trgovini plačujemo jabolka, se spomnimo na mamin rojstni dan, … Poznavanje lastne preteklosti je tudi tvorni del naše identitete in ključno za načrtovanje prihodnosti. Ker je nepogrešljiv, ljudje o spominu pogosto govorimo kot o delu telesa: imam lepe oči, imam dober spomin. Vendar je spomin vse prej kot to. Je zapleten sistem različnih omrežij, v katerem ima vsako omrežje svojo vlogo pri nastanku, hranjenju in priklicu spomina.

Klara Tostovršnik Hana Hawlina Pomislite na primer na svojo prvo ljubezen. Ko ste jo spoznali, so vaši možgani zaznali njeno postavo, barvo las, oči, njen vonj. Vsaka od teh zaznav je potovala v poseben del možganov, imenovan hipokampus. Tam so se informacije sestavile v celoto, v vaše doživetje te osebe. Vendar pa vse informacije, ki jih zaznavamo, niso enako pomembne, zato hipokampus - v povezavi z drugimi deli možganov - te zaznave analizira in jih hrani različno dolgo.

Kratkoročni spomin ima omejeno kapaciteto. Približno sedem predmetov lahko »zadrži« za dvajset do trideset sekund. S pomočjo različnih spominskih tehnik lahko ta čas podaljšamo. Pomembne informacije možgani iz kratkoročnega pretvorijo v dolgoročni spomin. Večkrat ko informacijo ponovimo ali uporabimo, večja je verjetnost, da bo ostala shranjena v obliki dolgoročnega spomina. Za razliko od kratkoročnega lahko dolgoročni spomin obdrži neomejeno količino podatkov.

Natančni mehanizmi, kako se posamezni koščki pomnjenja ponovno združijo in tvorijo smiselno celoto – spomin, še vedno niso znani. Vendar pa več kot o spominu vemo, bolje razumemo, kako ga lahko izboljšamo in kako na sposobnost spominjanja vpliva staranje. Z leti se sposobnost shranjevanja informacij spreminja; med dvajsetim in osemdesetim letom se pomnjenje zmanjša za dvajset do trideset odstotkov. Na srečo pa nam edinstvena zgradba možganov omogoča, da lahko z vajo obseg pomnjenja do dvajsetodstotno povečamo. Med drugim se je izkazalo, da so različne spominske tehnike pomnjenja učinkoviteljše od enostavnega večkratnega ponavljanja. V nadaljevanju so predstavljenje tri spominske tehnike.

Palača spomina

Že stari Grki so uporabljali različne tehnike, s katerimi so izboljšali hranjenje in priklic informacij v možganih. Ena najstarejših in najučinkovitejših tehnik je metoda lokusov ali palača spomina. Palača spomina je pogosto uporabljena metoda za pomnjenje govorov in seznamov, pri katerih je pomemben vrstni red. Kako palača spomina deluje? Ustvarite si miselno popotovanje po dobro znanem prostoru (npr. po vaši hiši, vaši sobi, …). Tako je vaših prvih 10 lokusov (lokacij) lahko:

  1. vaša soba, na postelji,
  2. vaša soba, v omari,
  3. kopalnica,
  4. hodnik,
  5. otroška soba,
  6. stopnišče,
  7. dnevna soba,
  8. jedilnica,
  9. kuhinja,
  10. veranda.

Teh 10 lokacij predstavlja vašo palačo spomina. Po vaši palači boste vedno potovali v tem vrstnem redu.

Nato vzemite seznam 10 predmetov, ki si jih želite zapomniti. Vsakega od njih si predstavljajte na določeni lokaciji vaše palače spomina. Poskusite si zapomniti naslednji nakupovalni seznam:

  1. koruza,
  2. mleko,
  3. korenje,
  4. piščanec,
  5. česen,
  6. milo,
  7. grah,
  8. pralni prašek,
  9. marmelada,
  10. kruh.

S pomočjo zgornje palače spomina postavite koruzo v vašo sobo na posteljo, mleko v vašo sobo v omaro, korenje v kopalnico itd. Ob ponovnem popotovanju skozi vašo palačo spominov bi se morali spomniti vseh predmetov iz nakupovalnega seznama. Če želite predmete ohraniti v spominu dlje časa, popotovanje večkrat ponovite. Svojo palačo spomina lahko razširite na več lokusov in si tako zapomnite več predmetov.

Metoda veznih členov

Ta spominska metoda je ena izmed najpreprostejših, vendar je kljub temu učinkovita. Temelji na iskanju povezav med elementi, ki si jih želimo zapomniti, po navadi v obliki zgodbe. Tok zgodbe in moč vizualizacije predmetov omogoča enostaven način za priklic shranjene informacije. Pred seboj imate seznam predmetov: čevelj, kolo, vžigalnik, kaktus, metulj, kozarec, mačka.

Poskusite predmete povezati v čim bolj zanimivo zgodbo. Na primer: »Obul sem si čevelj in se vsedel na kolo. Na poti sem pobral vžigalnik in z njim prižgal kaktus. S tem sem prestrašil metulja, ki je sedel na kozarcu, medtem ko je nanj prežala mačka.«

Kako si zapomniti obraze in imena

Veliko ljudi ima težave s pomnjenjem obrazov ali imen. Eden izmed učinkovitih načinov kako si jih zapomniti je, da si med predstavitvijo diskretno ogledamo obraz. Poskušajte najti neobičajne značilnosti, opazujte ušesa, pričesko, čelo, obrvi, oči, nos, usta, lica, polt, nasmeh itd. Ustvarite si povezavo med temi značilnostmi, obrazom in imenom. Asociacija je lahko, da ime povežete z nekom, ki ima enako ime. Ime lahko povežete tudi z rimo, podobo imena ali s posebnimi značilnostmi.

Poleg tega lahko prosite, da oseba ponovi svoje ime: »Kako ste rekli?« ali ga ponovite sami: »Anja, ste rekli? … Lepo ime.« Uporabite ime tolikokrat kot je mogoče, vendar ne pretiravajte. Vedite: večkrat kot boste slišali ali videli ime, večja je verjetnost, da se vam »vsede« v spomin.

Na voljo je veliko različnih spominskih tehnik in trikov, ki proces pomnjenja olajšajo in izboljšajo. Z njihovo uporabo si lahko katerikoli posameznik zapomni ogromno količino podatkov. Potrebno je le malo vaje.

Viri:

  • Legge EL, Madan CR, Ng ET, et al. Building a memory palace in minutes: Equivalent memory performance using virtual versus conventional environments with the Method of Loci. Acta psychologica. 2012; 141(3): 380-390.
  • Massen C, Vaterrodt-Plünnecke, B. The role of proactive interference in mnemonic techniques. Memory. 2006; 14(2): 189-196.
  • Nelson PM, Burns MK, Kanive R, et al. Comparison of a math fact rehearsal and a mnemonic strategy approach for improving math fact fluency. J Sch Psychol. 2013; 51(6): 659-667. Mohs RC. How Human Memory Works. V HowStuffWorks.com. 2007.

Klara Tostovršnik
Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani

Hana Hawlina
Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani