Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Se spomnite, kako vas je bilo strah, ko ste bili prvič tu ... ?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
Spomini so varljiva reč. Večinoma nas skrbi, da bi utegnili pozabiti kaj, česar ne bi smeli, a nedavni poskusi raziskovalcev v skupini Nobelovega nagrajenca Susumuja Tonegawe kažejo, da bi se pod določenimi pogoji morda lahko spomnili tudi na kaj, česar nismo doživeli.
Eksperimenti Tonegawove skupine1 so pokazali, da lahko pri miškah izzovejo vedenjski odziv (otrplost), skladen s podoživetjem strašljive izkušnje v nekem okolju, zgolj z aktivacijo ustreznih nevronov, ne da bi miške prej v tem okolju izkusile strah. Pri tem so uporabili optogenetski pristop, da so miškam umetno aktivirali spominski zapis (engram). (O optogenetiki, ki je bila v reviji Nature Methods proglašena za metodo leta 2010, smo v eSinapsi že pisali, zato bomo tu opisali le njeno uporabo pri ustvarjanju lažnih spominov).
Med zapomnitvijo novega prostora se v mišjem hipokampusu aktivira določen nabor nevronov. Aktivnost teh nevronov je temelj spominske sledi ali engrama danega prostora. Različna okolja aktivirajo različne skupine nevronov in pustijo za seboj različne engrame. Ko se miška znajde v že znanem prostoru, se aktivirajo povečini isti nevroni kot pri prvem raziskovanju tega okolja, kar prikliče spomin na prvo srečanje s prostorom in miška ob tem prepozna okolje.
Da bi lahko poljubno krmilili spominske celice, ki so si zapomnile določeni prostor, so znanstveniki uporabili transgenske miške (to je genetski del optogenetskega pristopa), pri katerih je bilo mogoče aktivne celice spoznati po njihovem izražanju posebne molekule (ChR2-mCherry). Gen za to molekulo so miškam vstavili tako, da so na njegovo prepisovanje lahko vplivali z antibiotikom doksiciklinom: ko so miši uživale hrano z antibiotikom, je bilo prepisovanje gena zavrto, ko antibiotika ni bilo v hrani, pa so aktivirani nevroni izražali ChR2-mCherry. Kjučno za izvedbo poskusa je to, da je ChR2-mCherry služil ne le kot pokazatelj aktivacije nevronov med pomnenjem, temveč tudi kot tarča za svetlobo določene valovne dolžine (modri laser; to je optični del optogenetskega pristopa). Ko so z modrim laserjem osvetlili hipokampus mišk, ki so se poprej brez antibiotika razgledale po določenem prostoru in si ga zapomnile, so selektivno vzdražili le celice, ki so izražale ChR2-mCherry, torej nevrone, ki so si zapomnili raziskani prostor. Tako so z laserjem osvežili engram in miškam domnevno priklicali spomin na isti prostor. A bistven, novi del poskusa šele pride! Miške, ki jih med raziskovanjem okolja v tačko strese električni sunek, se pozneje ob srečanju z istim okoljem vedejo tako, kot bi ob prepoznavi okolja, kjer so doživele bolečo izkušnjo, otrpnile od strahu. Znanstveniki so transgenske miške z genom za ChR2-mCherry brez antibiotika pustili, da so raziskale prostor A. Ob tem so se aktivirali določeni nevroni v hipokampusu. Potem so jih umaknili iz tega okolja in jim dali antibiotik ter s tem zavrli nadaljno prepisovanje gena za ChR2-mCherry. Dali so jih v prostor B, kjer jih je med raziskovanjem stresel elektrošok in so se naučile otrpniti od strahu. Čeprav je prostor B aktiviral druge hipokampalne nevrone kot okolje A, pa so raziskovalci med elektrošoki v prostoru B z laserskimi pulzi osvetljevali hipokampus. To je aktiviralo engram prostora A. Ko so miške tako naučili strahu v prostoru B ob sočasnem osveževanju engrama za prostor A, so jih naslednji dan izpostavili bodisi znanemu okolju A bodisi novemu prostoru C. Delovna hipoteza je bila, da s kombinacijo elektrošokov v prostoru B ter lasersko osvežitvijo engrama prostora A lahko umetno ustvarijo lažen strašljiv spomin na bolečo izkušnjo v okolju A. Zato naj bi miške ob vnovičnem srečanju z okoljem A otrpnile, medtem ko se to ne bi dogajalo v novem okolju C, ki aktivira nov, drugačen nabor nevronov kot bodisi okolje A ali B. In prav to se je pokazalo: miške so v okolju A pogosto otrpnile kot bi se spominjale bolečih elektrošokov, medtem ko otrplost v okolju C ni bila pogostejša kot v bazalnih razmerah, ko miške previdno, a radovedno raziskujejo novo okolje.
Raziskava je vključevala še dodatne poskuse, ki so predvsem služili za kontrolo opisanega osrednjega eksperimenta. Njihovi rezultati kažejo, da je za opisani učinek pomembna aktivacija nevronov hipokampalne zobate vijuge (gyrus dentatus), medtem ko analogna manipulacija področja CA1 v hipokampusu ni dala enakega učinka, ter da tako lažni kot dejanski spomin na strašljivo izkušnjo vključuje tudi aktivacijo amigdal. V sklepnem delu svojega prispevka Tonegawa in sodelavci razpravljajo o možnih vzrokih za drugačne rezultate, ki so jih v podobnem poskusu dobili drugi raziskovalci2 in ki niso nakazovali na uspešno ustvarjanje lažnih spominov. Svoje izsledke razlagajo s svojim prostorsko in časovno bolj selektivnim pristopom k aktivaciji nevronov kot so ga uporabili v predhodni raziskavi.
Med nami in poskusnimi miškami s transgenom in vsajenimi laserji je precej razlik. Vseeno pa sta nam skupni tako temeljna molekularna biologija, kot tudi konstruktivna narava spomina, ki je ranljiv in podvržen zunanjim vplivom med vsakokratnim priklicem. Zato raziskovalci previdno rišejo vzporednice med svojimi rezultati na miškah in ustvarjanjem lažnih spominov pri ljudeh: spontan priklic izkušnje lahko v kontekstu trenutnih, čustveno nabitih dražljajev botruje rojstvu novega, drugačnega spomina. Takega, ki ustreza novim razmeram.
Ramirez S, Liu X, Lin PA, Suh J, Pignatelli M, Redondo RL, Ryan TJ, Tonegawa S. Creating a false memory in the hippocampus. Science 2013; 341(6144): 387–91; doi: 10.1126/science.1239073. ↩
Garner AR, Rowland DC, Hwang SY, Baumgaertel K, Roth BL, Kentros C, Mayford M. Generation of a synthetic memory trace. Science 2012; 335(6075): 1513–6; doi: 10.1126/science.1214985. ↩
prof. dr. Mara Bresjanac, dr. med.
Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja
Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani