SiNAPSA, sreda, 13. december 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Možganska kap

Bojana Žvan

Možganska kap (MK) - vzrok zanjo so večinoma žilne in srčne bolezni - je v svetu eden izmed glavnih vzrokov smrti ter najpomembnejši dejavnik za trajno telesno in kognitivno oviranost.

Bojana Žvan Vse oblike MK potrebujejo takojšne ukrepanje, saj je treba bolnike z ishemično MK (IMK) zdraviti s trombolizo znotraj časovnega okna štiri ure in pol, bolnike s subarahnoidno krvavitvijo (SAK) znotrajžilno ali mikrokirurško - za preprečitev vnovične krvavitve in bolnike z znotrajmožgansko krvavitvijo (ZMK) konzervativno in nevrokirurško v enoti intenzivne nevrološke terapije. Na sliki 1 so prikazane vrste možganskih kapi.

Zvan1
Slika 1: Vrste možganskih kapi.

Danes velja MK za urgentno medicinsko stanje, zato je izobraževanje o prepoznavanju znakov MK nujno za laično in tudi za strokovno javnost.

EPIDEMIOLOGIJA MOŽGANSKE KAPI

Zaradi možganskožilnih bolezni trpi danes v svetu petnajst milijonov ljudi, od teh v Evropi (EU) štirje milijoni. Vsako leto na novo zboli milijon dvesto tisoč ljudi. V svetovnem merilu jih pet milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, enako število pa jih vsako leto umre. V Sloveniji se zaradi MK zdravi okoli štiri tisoč štiristo prebivalcev letno. Bolezen je tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. V starosti do petinšestdesetega leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Tako v Sloveniji kot v starih članicah EU (EU15) je umrljivost zaradi MK večja med moškimi kot med ženskami. Umrljivost slovenskih žensk zaradi MK se je leta 2006 izenačila z umrljivostjo žensk v EU15.

Zvan1
Slika 2. Gibanje stopenj umrljivosti zaradi možganske kapi v Sloveniji v primerjavi s starimi članicami Evropske unije (EU15) glede na spol in starost.

UPANJE IN RESNIČNOST ZA BOLNIKE Z MOŽGANSKO KAPJO

Danes je tradicionalno prepričanje, namreč da je MK le posledica staranja prebivalstva z neizogibno smrtjo ali hudo invalidnostjo zastarelo. Bolezen je mogoče preprečiti, zdraviti in ozdraviti z učinkovito primarno in sekundarno preventivo, s trombolizo pri IMK ter pravočasnim zdravljenjem pri SAK in ZMK. Zaradi majhnega števila vaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le trem odstotkom bolnikov z akutno IMK. Za njeno večjo dostopnost strokovnjaki s področja MK v Sloveniji implementiramo mrežo TeleKap za pomoč pri zdravljenju akutne IMK na daljavo, ki bo v soglasju s stroko in politiko predvidoma realizirana v letošnjem letu. Velik napredek zdravljenja akutne IMK in SAK prinašajo znotrajžilne metode, predvsem mehanska revaskularizacija arterij v vratu in možganih ter znotrajžilno zdravljenje bolnikov z možgansko anevrizmo ali arteriovensko malformacijo (AVM). Na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo UKC Ljubljana edini v državi zagotavljamo urgentne znotrajžilne posege 24 ur dnevno, naši rezultati pa so primerjljivi z najboljšimi centri v Evropi. Dokazano je, da imajo bolniki, ki jih zdravimo v enotah za MK (EMK) v primerjavi s tistimi na običajnih bolnišničnih oddelkih večjo verjetnost preživetja. V Sloveniji imamo za zdaj le tri EMK, v prihodnje pa upamo, da se bodo take enote implementirale v desetih bolnišnicah, ki bodo povezane v mrežo TeleKap.

ZAKLJUČEK

Pri obravnavi in zdravljenju bolnikov z MK smo v zadnjih letih priča bliskovitemu napredku in menjavi paradigem o bolezni, ki je še nedavno veljala za nujno posledico staranja. Začetni, nihilistični pristop obravnave teh bolnikov je zamenjalo diametralno nasprotno mišljenje: »Možgansko kap je mogoče preprečiti, zdraviti in tudi ozdraviti.« Še vedno pa velja, da je prizadevanja treba usmeriti v intenzivno preventivo in obvladovanje dejavnikov tveganja za MK, v obravnavi bolnikov z akutno IMK pa nikoli spregledati časa, zato naj nas v vsakem trenutku spremlja moto »Čas so možgani«!

LITERATURA

  • Šelb J. Epidemiologija možganskih bolezni. In: Žvan B, Zaletel M, eds. Akutna možganska kap V: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2010. p. 25–32.
  • Žvan B, Zaletel M, eds. Akutna možganska kap VIII. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2013. pp. 324.

prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica
Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo,
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana