SiNAPSA, sobota, 27. maj 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Krajši prikaz knjige »Pogled v ozadje« avtorja Vlada Klemenčiča

Dušan Sket

Knjiga z naslovom »Prispevki o biopsihologiji in ekonomiji - POGLED V OZADJE« (Ljubljana: Svet plus d.o.o., 2011; broširana, 16,5 x 23,5 cm, 136 strani, 18 poglavij) ima nenavadno poreklo in nenavadno zaporedje poglavij.

Dušan Sket Avtor ni nevroznanstvenik pač pa eminenten ekonomist. Zaključno poglavje knjige, naslovljeno »Trg in država«, zato govori o ekonomiji, pa tudi v ostalih poglavjih se pojavljajo posamezni, ekonomsko osvetljeni odlomki. Vendar je avtor tudi izobraženec, ki se je studiozno poglobil v - nekdaj tako imenovane - višje živčne dejavnosti (spomin, učenje, čustvovanje in druge). Želel je na bralcem razumljiv način izdelati sintetičen prikaz sodobnega znanja in raziskovanja zapletenih funkcij možganov, ki smo jih še do nedavnega enotno imenovali duševne, čedalje bolj pa postajajo tudi biološke. Naj navedem privlačne naslove nekaterih poglavij: Čustva so pogosto sprožilec razumske presoje; Na (ne)moralne odločitve vplivata genetika in družbeno okolje; Zavest je poseben sistem bioloških procesov; Predhodnica zavesti – dolga pot do zavedanja samega sebe; Modrost kot nauk o življenju; O smislu življenja, nesebičnosti in željah.

NaslovnicaDušo oziroma duševnost si dandanes delijo psihologija, psihiatrija pa tudi nevrofiziologija in nevrologija, že iz antičnih časov pa še filozofija in teologija. Na pragu 21. stoletja se napoveduje izbruh ved kot sta nevrobiologija možganov in biopsihologija. Ne trdim, da teh dveh ved do leta 2000 nismo poznali. Meni najbližja nevrobiologija je, podprta z nevrokemijo, nevrofarmakologijo ter kliničnimi vedami (nevrologijo, psihiatrijo), zrasla na temelju nevroanatomije in nevrofiziologije (tako humane kot komparativne), vendar so ji današnji polet dale predvsem metode slikanja možganskih funkcij in molekularna biologija. Kar naenkrat so pred nami možgani, katerih delovanje “vidimo” in katerih plastično odzivnost uravnavajo geni. Kar naenkrat postanejo pomembne “duševne” funkcije (učenje, spomin, čustvovanje, hotenje), zasidrane v nevronskih mrežah in uravnavane z genomom. Od tod tudi ime nove vede – biopsihologija.

Velikemu optimizmu nevroznanstvenikov skeptični in drugače misleči izobraženci odgovarjajo s svarilom, da duševnih dogodkov ne smemo prehitro povezovati z njihovim biološkim odsevom v možganih. Prav to pa je poglavitno vprašanje: ali so v možganih duševni in biološki procesi sočasni, vendar vzporedni ali pa gre za različne manifestacije enega in istega osnovnega procesa. Različna mnenja se bodo bržkone v razpravljanju pro et contra kresala skozi vse 21. stoletje. Biopsihologija možganov gre danes celo tako daleč, da začenja na temelju eksperimentov razpravljati o vprašanju svobodne volje, kar je klasična domena teologov in filozofov. Menim pa, da je vsakršna bojazen, da bi z izbruhom novih biopsiholoških znanj “klasične” vede izgubile kaj svoje veljave, neutemeljena, nasprotno, dobile bodo številne nove spodbude. Vendar pa se bo vse na nek način spremenilo. Mimo novih spoznanj o možganih se pač ne da stopiti z zaprtimi očmi. To pa je tudi sporočilo, ki ga skriva ta knjižica. Človekovemu duhu, ki je vedno skušal spoznavati tudi samega sebe, se odpirajo nove, tokrat biološke dimenzije.

Prof.dr. Dušan Sket, dr. med.