SiNAPSA, sobota, 1. november 2014

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

 

uvodniki

Pa jo imamo! eSinapsa - prva slovenska revija o nevroznanosti

Miha Pelko

Ideja ni nova. Kot lahko preberete v prispevku prof. dr. Voduška, se je v društvu SiNAPSA o prvi slovenski nevroznanstveni reviji razmišljalo že pred nekaj leti. Od takrat je društvo dozorelo do stopnje, ko letos organizira že 8. teden možganov in 4. mednarodno nevroznanstveno konferenco SNC'11, ki jo je FENS izbral za evropsko konferenco leta. To je torej primerna priložnost za rojstvo prve slovenske revije o nevroznanosti. Zakaj?

— ❖ —

eSinapsi na pot

Grega Repovš

Bila je pomlad, 16. aprila 2003, ko smo se na pobudo Maje Bresjanac na Inštitutu za patološko fiziologijo sestali strokovnjaki in raziskovalci z raznolikih področji znanosti in s skupnim interesom za preučevanje možganov. Pobuda je prišla v pravem trenutku ter doživela dober sprejem. Rezultat prvega sestanka je bilo oblikovanje delovne skupine, ki se je zakopala v člene Zakona o društvih ter pripravila predlog statuta novega društva. S pomočjo dveh mladih kreativcev (Primoža Mahneta in Daniela Gerbeca), takrat zaposlenih v Studiu Marketing, je društvo dobilo tudi svojo podobo in ime.

— ❖ —

članki

Možgani skozi zgodovino

Zvezdan Pirtošek

V zgodovini medicine in znanosti so možgani nenavadno odsoten, spregledan organ. Šele zadnjih sto, dvesto let lahko govorimo o bolj sistematičnem, znanstvenem raziskovanju možganskih funkcij. In vendar vemo, da so ljudje možgane poznali in se z njimi ukvarjali že v zori človeštva.

— ❖ —

Optogenetika - Metoda leta 2010 po oceni revije Nature Methods

Mara Bresjanac

Znanstveni napredek je odvisen od razvoja novih metod. Zgodovina nevroznanosti beleži skokovite preboje v zadnjih desetletjih prav v povezavi z novimi metodološkimi pristopi (glej prispevek "Možgani Skozi Zgodovino" v tej številki eSinapse). Eden najnovejših je optogenetika, kombinacija optičnih in genetskih metod z namenom časovno in prostorsko natančnega krmiljenja živih celic. Čeprav optogenetika doživlja bliskovit razvoj in uporabo v mnogih fizioloških kontekstih, je doslej prispevala največ prav v raziskavah živčevja.

— ❖ —

Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave

Marko Munih

Kaj je skupnega Maksu Fabianiju, funkcionalni električni stimulaciji paraplegikov in najnovejšemu eksoskeletu eLegs? Poglejmo.

— ❖ —

O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji

Nadja Jarc

Draženje globokih možganskih struktur (DGMS, ang. Deep Brain Stimulation - DBS) je dandanašnji ena najaktualnejših metod v nevrokirurgiji, ki si utira pot v zdravljenje številnih nevroloških in tudi psihiatričnih obolenj. V zadnjih letih se z DGMS ponovno prebuja tudi neslavno izginula psihonevrokirurgija in skupaj z njo strahovi pred ponovitvijo starih napak.

— ❖ —

Sledite svojo srečo ... z iPhone

Urban Kordeš

Eden od reklamnih sloganov za popularni applov iPhone na ameriškem tržišču je "There is an app for it!" – tudi za to obstaja programček! Stotisoči programčkov (aplikacij oziroma tako imenovanih "app"-ov) lahko ta pametni telefon transformirajo v vse mogoče: od poročevalca o borznih dogajanjih, iskalca najbližje sushi-restavracije, pa do modnega svetovalca ali mini klavirja. Ob obilju bolj ali manj norih in bolj ali manj koristnih idej, se je začela kazati nova niša uporabnosti: iPhone je lahko tudi zapisovalec lastnikovega doživljanja.

— ❖ —

intervju

Pogovor z dr. Picom Caronijem

Matej Markota

Dr. Pico Caroni, nevrobiolog iz inštituta Friedericha Miescherja v švicarskem Baslu in programski vodja Zveze evropskih nevroznanstvenih društev (FENS), je avtor več odmevnih nevroznanstvenih odkritij v preteklih desetletjih. V zadnjih mesecih je zaradi priprav Sinapsine nevroznanstvene konference 2011, ki jo podpira FENS, večkrat obiskal Ljubljano.

— ❖ —

aktualno

Pomembna objava slovenskih znanstvenikov

Jernej Ule

Marca je bil na internetni strani revije Nature Neuroscience objavljen članek ‘Characterising the RNA targets and position-dependent splicing regulation by TDP-43’, ki je plod sodelovanja šestih slovenskih znanstvenikov iz treh raziskovalnih skupin: Laboratorija za molekularno biologijo v Cambridgeu, laboratorija na Inštitutu za psihiatrijo na King’s College v Londonu, VB, ter skupino za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Ta članek je preučil molekule RNK, ki jih regulira TDP-43 v človeških celicah, in s tem postavil osnovo za razumevanje vloge tega proteina.

— ❖ —

Povedali so

Maja Bresjanac

Ob prihajajoči SiNAPSINI mednarodni nevroznanstveni konferenci, smo vodilne svetovne nevroznanstvenike, ki se bodo udeležili konference, vprašali za mnenje, kje vidijo možnosti za napredek v raziskovanju možganov. Predstavljamo prve odgovore:

— ❖ —

mnenje

Razmišljanje ob knjigi Gregorja Tomca:

David B. Vodušek

V okviru srečanj Sinapse me je predsednica nagovorila, da bi napisal recenzijo pričujoče knjige. Pristal sem iz več razlogov. Prvič, ker mi je bila všeč njena ideja, da bi na spletnih straneh Sinapse objavljali razne "aktualne tekste" o dogajanjih, publikacijah … in s tem vzpodbujali razprave o nevroznanosti. Drugič, in predvsem, ker sem za knjigo že vedel in sem bil radoveden, kaj pravzaprav avtor sociolog piše o možganih. Vedel sem tudi, da je o tem pisal že prej, pa njegovih tekstov nisem poznal, zaradi česar sem imel nekoliko slabo vest. Zdi se mi nekakšna "dolžnost", da poznam slovenska prizadevanja na področju, ki je tudi moje.

— ❖ —

korenine

Seliškarjev največji poskus v vsem naravoslovju ...

Andrej O. Župančič

Sto let je minilo, odkar se je rodil Albin Seliškar, in skoraj četrt stoletja ga ni več med nami. Takrat, ob njegovi smrti (1973), sem skušal mlajšemu rodu orisati podobo našega prvega fiziologa:

— ❖ —

Akademik, prof. dr. Andrej O. Župančič; njegov čas in pomen za našo nevroznanost

Zoran Grubič

Ob memorialnem predavanju v počastitev spomina akademika, prof. dr. Andreja O. Župančiča, smo na spletni strani prihajajočega srečanja SNC'11 zapisali, da je bil največji del njegovih znanstvenih aktivnosti posvečen holinergičnemu sistemu in še posebej encimu acetilholinesterazi (AChE). In zapisali smo tudi, da je prav zato primerno, da ima predavanje, ki je posvečeno njegovemu spominu, raziskovalec, ki na tem področju v tem trenutku v svetu uživa največji ugled. In v tej vlogi bi težko našli primernejšega predavatelja kot je prof. Palmer Taylor z University of California, San Diego.

— ❖ —

Moj učitelj, profesor Župančič (1916 - 2007)

Marjan Kordaš

Že večkrat sem opisal, kako sem profesorja Župančiča (AOŽ) spoznal, ga občasno obiskoval in moril z vprašanji iz nedoumljive medicine, ga povprašal, ali bi me “vzel v službo” ter “se mu javil” v oktobru 1959. Kot ta številka pove, je odtlej minilo že kar nekaj časa, pravzaprav je že zgodovina. In čeprav se je vsi učimo, se je nikoli ne moremo naučiti. Očitno zato, ker je nemogoče pričarati takratnega duha časa. Ko je bilo samoumevno, da je človek na vsaki stopnji življenja sprva vajenec, in da je le od njega odvisno, ali bo na tej stopnji obtičal ali ne…

— ❖ —

kolofon

Kolofon

letnik 2011, številka 1

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —