SiNAPSA, nedelja, 22. oktober 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

SiNAPSA pri 10 letih

Mara Bresjanac

Leta 2011, ko je eSinapsa izšla šele drugič, sem omenila, da ob okrogli obletnici SiNAPSE zapišem še kakšno besedo za rubriko Korenine. Pred dobrim mesecem, 27. maja, je društvo napolnilo 10 let obstoja in urednik eSinapse, Miha Pelko, mi je ponudil, da v tej številki dam navdihu prosto pot.

Mara Bresjanac Rojstne dni in obletnice večinoma izrabljamo za to, da proslavljamo svoj obstoj. Ker gre tokrat za deseti rojstni dan društva, ki mu je bil v zibelko položen “seznam del in nalog”, se mi zdi vredno pogledati , kako smo se izkazali. Morda to najlaže naredimo, če pogledamo, kje smo z uresničevanjem poslanstev, ki smo jih Mojca Kržan, Grega Repovš in jaz zapisali spomladi 2003, ko smo snovali bodočnost in oblikovali statut društva. Mojca in Grega sta imela poleg navdiha tudi že precej izkušenj z delovanjem in ustanavljanjem drugih društev. Njuno znanje je bilo neprecenljivo, saj jaz niti približno nisem vedela, kako se lotiti pravnih opredelitev in statutarnih določil. Imela sem le veliko želja in zamisli, kaj bi nevroznanstveno društvo lahko počelo. Ko smo skupaj sestavili slovensko besedilo in registrirali društvo, je SiNAPSA v nekaj mesecih postalo tudi polnopravni član mednarodnih združenj IBRO in FENS, k čemur so prispevala tudi poslanstva SiNAPSE, ki smo si jih zamislili nekako takole (poln seznam je dosegljiv na sinapsinih straneh:

  1. Spodbujati razvoj nevroznanstvene dejavnosti v Sloveniji
  2. Spodbujati nevroznanstveno izobraževanje na vseh ravneh. Sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi podiplomskega izobraževanja na področjih nevroznanosti.
  3. Spodbujati seznanjanje javnosti in splošno izobraževanje o naravi raziskovalnega dela, o dosežkih in pomenu novih nevroznanstvenih odkritij in spoznanj. Spodbujati splošno zavest o preventivi pred različnimi boleznimi in okvarami živčevja.
  4. Seznanjati upravno in zakonodajno oblast s pomembnimi novimi spoznanji v nevroznanosti in z njihovim pomenom za napredek znanosti in medicine ter za splošno družbeno dobrobit.

Tale sestavek nima namena biti resna analiza dosežkov društva. Gre le za moj pogled na deset let, ki sem jih dihala s SiNAPSO, s kančkom zadovoljnega muzanja in z nekaj mislimi za popotnico.

Razvoj nevroznanstvene dejavnosti je SiNAPSA uspešno spodbujala z organizacijo odmevne poletne šole Memos ’04 ter mednarodnih konferenc s spremljajočimi izobraževalnimi delavnicami in forumi mladih nevroznanstvenikov (vse to nas čaka znova septembra letos, o čemer pišemo v drugem prispevku, a tudi skozi redne nevroznanstvene seminarje. Na temelju izkazanih sistematičnih prizadevanj in dosežkov v spodbujanju znanstveno-raziskovalne dejavnosti je decembra 2006 pridobila status društva v javnem interesu. Vse bolj pomembno vlogo pri spodbujanju nevroznanosti igra tudi štipendijski sklad SiNAPSE, ki mladim omogoča aktivna sodelovanja na srečanjih, poletnih šolah in delavnicah v tujini in usposabljanje v vrhunskih tujih znanstvenih ustanovah. Za društvo, ki (še) ne pobira članarine, je to lep dosežek.

K izobraževanju najširše javnosti o možganih in nevroznanosti SiNAPSA že deset let prispeva s Tednom možganov, poleg te - najbolj znane vsakoletne - akcije pa tudi z Nevroznanstveniki na kolesih, spletiščema SiNAPSA in Za možgane in z založniško izdajateljskimi projekti, kot je bila knjižica Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ob teh sistematičnih prizadevanjih in statusu društva v javnem interesu za znanstveno-raziskovalno dejavnost je nekoliko presenetljiv podatek, da nam doslej še na nobenem razpisu Ministrstva za znanost ni uspelo pridobiti sredstev za promocijo znanosti! Vsa leta doslej pa smo bili uspešni v zagotavljanju sredstev v ta namen iz tujine. Evropska podružnica organizacije Dana Alliance for the Brain, začetnice akcije Tedna možganov (Brain Awareness Week), ter FENS, sta naš bogat in raznovrsten programski pristop k Tednu možganov dala za zgled drugim nacionalnim društvom na FENS Forumu v Ženevi, kjer je SiNAPSINE dejavnosti predstavila Nina Mohorko, tedanja vodja projektne skupine.

Podiplomskega izobraževanja v nevroznanosti smo se formalno lotili šele letos, s svojim prispevkom k novemu pouku nevroznanosti v okviru Biomedicine. Sodelovali smo v oblikovanju konzorcija B.R.A.I.N.S. (poimenovanega s kraticami angleškega slogana Building Research Alliances for Impact of Neuroscience in Slovenia), v katerem SiNAPSA nastopa kot partnerska institucija. Gre za mrežo raziskovalnih laboratorijev in ustanov, izvajalcev novega, nastajajočega izbirnega predmeta podiplomskega usposabljanja v nevroznanosti. Konzorcij je oblikoval vlogo za razpis Evropske raziskovalne aree (ERA). Če bo vloga uspešna, bo financiranje omogočilo, da podiplomski študenti Univerze v Ljubljani ter gostujoči študenti skozi delo v sodelujočih laboratorijih pridobijo znanja in spretnosti potrebne za uspešno interdisciplinarno raziskovalno delo v nevroznanosti. Med pripravo projektne vloge so se med laboratoriji konzorcija B.R.A.I.N.S. spletle povezave, ki obetajo, da bo do medpanožnega povezovanja na konkretnih raziskovalnih projektih prišlo tudi, če vloga za ERA ne bi bila uspešna.

Desetletno spodbujanje splošne zavesti o boleznih živčevja in o nujnosti izboljšane skrbi za zdravje možganov smo v SiNAPSI v zadnjem letu in pol tesno povezali tudi s prizadevanji za načrtno seznanjanje upravne in zakonodajne oblasti o nujnosti prevrednotenje prioritet v izobraževanju, raziskovanju in zdravstveni politiki. Izhajali smo iz spoznanj o stroških možganskih bolezni in motenj v Sloveniji za 2010 (glej objavo v eSinapsi in Zdravniškem Vestniku) in skupaj s Slovenskim svetom za možgane in podporniki sprožili akcijo Za možgane. Čeprav so zbiranje podpisov pod Manifestom za možgane in vloga na Vlado RS za razglasitev nacionalnega Dneva možganov simbolna dejanja, so njihov vsebinski temelj povezave raziskovalcev in izobraževalcev z društvi bolnikov. Naši skupni cilji so enaki - želimo si, da bi bilo motenj in bolezni živčevja čim manj, da bi jih znali preprečevati, prepoznati dovolj zgodaj, učinkovito zdraviti in prizadetim posameznikom omogočiti polnovredno življenje.

Prvo desetletje je bilo dobro! Toda organizacije, ki poletijo na vzgonskem vetru zanosa peščice, imajo verjetno vse podobno razvojno pot: začnejo skromno, kot majhen, negotov kalček, zrastejo visoko pod nebo in zacvetijo prej ali slej, odvisno od okoliščin in prostovoljnega vložka nekaj zanesenjakov, ko dosežejo plodno zrelost, bogato obrodijo in nosijo plodove, dokler jih ne začne teža lastnih krošenj vleči navzdol in posamezne veje presežejo še tako krepka koreninska sidra … in potem se kje kaj zalomi, kaj posuši in kaj odpade. Z nekaj vrtnarjenja bi se drevesu dalo pomagati od zunaj, a tu vrtnarja ni. Vse je odvisno od vitalnosti drevesa samega.

SiNAPSA je danes v marsičem podobna zali in bistri najstnici, ki se na pragu zrelosti odloča, “kaj bo, ko bo velika”. Šteje 112 rednih in 19 študentskih članov in najbolj aktivni med njimi so delu ključnih projektnih skupin, s tem pa tudi društvu v celoti, posvetili že toliko časa in ustvarjalne energije, da čutijo SiNAPSO za svojo. To je lep dosežek in jamstvo razvoja. Ker pa so interesi posameznikov raznoliki in njihove vizije društva ter lastnih vlog v njem prav tako, prihaja do vse bolj barvitih in čustveno ogretih soočanj. Dolgo časa je bila delitev dela v društvu na tiste z ustanoviteljskimi pravicami in starševsko odgovornostjo in na podmladek samoumevna, danes pa imajo vodje projektnih skupin in nekateri njihovi člani že tako dolgo “delovno dobo”, toliko izkušenj iz dela ter zaslug, da so njihovi glasovi vse bolj neodvisni, odločilni v opredeljevanju načina dela in v vsebinski usmeritvi društvenih projektov. Prepričana sem, da je to dogajanje, kljub odrgninam in vročini, ki jo prinašajo neogibna trenja, lahko koristno za dozorevanje društva in njegovo uspešno delo, če le ne bo več energije in časa šlo v “usklajevanja” kot v samo delo na projektih.

A ne gre le za notranjo dinamiko društva in delo posameznih projektnih skupin. Pred SiNAPSO kot celoto je na začetku drugega desetletja nemalo izzivov. In ti so večji kot katerikoli doslej. Iz začetkov, ko je bila njegova poglavitna dejavnost promocija nevroznanosti, je društvo prišlo do točke, ko - ob nadaljevanju dela na tem področju - nastopa tudi kot partner v pomembnih raziskovalno-izobraževalnih projektih in postaja gibalo javne razprave o prioritetah v zdravstveni, izobraževalni in znanstveno-raziskovalni politiki. Breme teh nalog že nekaj časa presega domet peščice zanesenjakov, ki delajo za društvo v prostem času. V vlogi na razpis ERA je SiNAPSA zato predvidela možnost zaposlitve profesionalnega tajnika, vprašanje pa je, kaj bo, če vloga ne bo uspešna. Zato, da preživi in še naprej bogato žanje, mora društvo opredeliti in udejaniti strategijo razvoja in zagotavljanja materialnih temeljev za svoje dejavnosti. To je toliko bolj očitno danes, ko v zaostrenih ekonomskih razmerah država ni odprla javnih razpisov za sofinanciranje ključnih dejavnosti, s katerimi se društvo izkazuje v domačem in mednarodnem prostoru.

Naprej ne bo enostavno, a tudi začeti “iz nič” in priti do sem ni bilo lahko. Izhodišča so danes neprimerno boljša: na dosežkih in ugledu SiNAPSE se da graditi.

prof. dr. Mara Bresjanac, dr. med.
Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja
Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani