SiNAPSA, torek, 28. marec 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Obravnava dementnega bolnika: vloga psihologa in zdravnika

Peter Kapš

Pri obravnavi bolnika s sumom na demenco je vloga zdravnika – družinskega zdravnika, nevrologa ali psihiatra - široka.

Peter Kapš Zdravnik na področju preventivnega delovanja ljudem z večjo družinsko obremenjenostjo in večjimi splošnimi dejavniki tveganja za možgansko-žilne bolezni v srednjih letih svetuje urejenost krvnega tlaka, telesne teže in nivoja holesterola v krvi, odsvetuje zlorabo psihoaktivnih snovi, ki slabšajo kognitivne funkcije (napr. benzodiazepinske anksiolitike in alkohol), pa tudi zdravi razne bolezni, ki predstavljajo tveganje za razvoj demence, kot so depresija, možganska kap, Parkinsonova bolezen in druge.

Za diagnosticiranje demence so na voljo različne metode. Poleg anamneze in heteroanamneze lahko s posebnimi krvnimi testi, računalniško tomografijo možganov ali magnetno resonanco glave že na začetku izključimo morebitne druge razloge za spremembe vedenja. Nekatere bolezni in bolezenska stanja (npr. poškodbe glave, možganski tumorji, nekatere infekcije, spremembe v možganih kot posledica dolgotrajne zlorabe drog ali alkohola, bolezni ščitnice, hipovitaminoza idr.) imajo namreč podobne simptome kot demenca. Čim bolj zgodna diagnoza omogoča posameznemu pacientu prilagojeno obravnavo, ki vključuje tudi pacientove svojce in v mnogočem prepreči ali vsaj zmanjša sekundarne zaplete, ki jih prinaša demenca, ne glede na to, da v večini primerov bolezni, ki povzročajo demenco, še vedno ne moremo ozdraviti.

Zdravljenje je simptomatsko in preventivno. Kognitivne modulatorje (zaviralci acetilholinesteraze, antagonisti receptorjev NMDA) uporabljamo predvsem z namenom zavreti napredovanje spominskega upada in vedenjskih motenj, ob njih pa še antidepresive, antipsihotike in anksiolitike za zdravljenje pridruženih vedenjskih in psihičnih simptomov. Pri demencah zaradi možgansko-žilnih bolezni je ključnega pomena preprečevanje vseh dejavnikov tveganja za žilne bolezni. Nefarmakološka obravnava vključuje vzdrževanje preostalih bolnikovih sposobnosti s pomočjo umske, telesne in socialne aktivnosti, podporo pri dnevnih aktivnostih, prilagajanje okolja njegovim potrebam, psihoedukacijo in pomoč družini ter skrbnikom.

Viri:

  • Darovec,J., Kogoj,A., Kores Plesničar,B., Muršec,M., Pišljar,M., Pregelj,P. idr. (2013). Smernice za obravnavo pacientov z demenco. Ljubljana:Viceversa.
  • Kogoj,A.(ur.).(1998).1.psihogeriatrično srečanje. Kranjska Gora: Spominčica-Združenje za pomoč pri demenci in Psihiatrična klinika Ljubljana.
  • Gauthier,S. in Ballard,C.(2009) Management of Dementia. New York:Informa healthcare.
  • http://www.pb-idrija.si/zdravljenje-in-pomoc/katere-bolezni-zdravimo/demenca

Peter Kapš, dr. med., spec. psih.