SiNAPSA, petek, 22. junij 2018

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Nevro-retrospektiva leta 2017

Maša Čater

V prvi številki SiNAPSE v novem letu 2018 smo se nostalgično osredotočili na preteklo leto in zbrali nekaj pomembnih znanstvenih dosežkov s področja nevroznanosti, nevropsihiatrije in regeneracije živčevja, ki so bili izstreljeni v svet v 2017 in veliko obljubljajo predvsem pacientom, ki trpijo za katero od vse pogostejših nevrodegenerativnih bolezni ali nevropsihiatričnih motenj.

Nevrodegenerativne bolezni že dolgo niso poznane le kot bolezni starejše populacije. Pojav nekaterih je najpogostejši prav v starostnem obdobju 30-ih in 40-ih let, nekatere pa se začno pojavljati že po 20. letu. Dosedanja zdravljenja blažijo le simptome bolezni, žal pa niso dovolj učinkovita za ozdravitev. V članku Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni avtorice Danaje Metul predstavljamo rezultate uspešne predklinične raziskave, ki so jo v Veliki Britaniji izvajali več kot desetletje. Razvili so namreč zdravilo, ki preprečuje nastanek škodljivega proteina hungtingtin in tako širjenje bolezni. Kvaliteta življenja bolnikov s Hungtingtonovo boleznijo se bo s tem odkritjem močno izboljšala, zdravljenje pa naj bi bilo učinkovito tudi pri sorodnih boleznih kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. Alzheimerjeva bolezen je pogosto povezana z demenco, ki je po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije sedmi najpogostejši povzročitelj smrti. Takšne nevrodegenerativne bolezni z veliko filamentoznimi tau vključki v možganih štejemo med tauopatije, mednje sodijo tudi nekateri drugi tipi demence, multipla skleroza in druge bolezni. Članek V 2017 korak naprej k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi izpostavlja dve pomembni odkritji, ki napovedujeta odskočno desko za ciljno zdravljenje in regeneracijo živčnega sistema ter svetlejšo prihodnost bolnikom s tauopatijami in demenco. Ne le pri nevrodegenerativnih boleznih, temveč tudi pri kroničnih nevropsihiatričnih boleznih in shizofreniji prihaja do povečane agregacije nekaterih proteinov zaradi okvare avtofagije. O avtofagiji, ki postaja zanimiva tarča za potencialne nove terapije, piše Eva Žerovnik v članku Avtofagija pri nevrodegenerativnih in nevropsihiatričnih boleznih.

Med prvimi kognitivnimi sposobnostmi, katerih zmogljivost je poslabšana pri nevroloških in psihiatričnih boleznih ali poškodbah možganov, je delovni spomin. O delovanju, zmogljivosti in drugih zanimivostih delovnega spomina sta se razpisala Anka Slana in Grega Repovš v prispevku Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem? Preučevanje zmogljivosti vidnega delovnega spomina. Na spomin ter nastanek različnih patoloških stanj, kot so depresivne in anksiozne motnje, shizofrenija in številna odvisniška vedenja, močno vpliva tudi stres. Le-ta ima škodljiv vpliv že v zgodnjih obdobjih življenja, kar se nato navadno odraža v spremenjenem poteku staranja možganov v odraslosti. Več o tem, kaj se pravzaprav dogaja z možgani pod stresom, predstavlja Nastja Tomat v članku Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj.

V letu 2017 je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov. Z odkritjem, ki ga v prispevku predstavlja Leja Dolenc Grošelj, se je poglobilo naše razumevanje motenj budnosti in spanja, ki sta dandanes vse pogostejša v moderni družbi.

V novi številki eSiNAPSE poročamo tudi o projektu Z možgani za možgane, ki je potekal poleti 2017 v sodelovanju Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, zavoda Umni ter društva SiNAPSA z namenom izboljšanja posameznikove in družbene prakse za zdravje možganov v Sloveniji. Ob zaključku projekta smo prišli do dveh pomembnih zaključkov. Izobraževanje o skrbi za zdravje možganov je pomembno ne le za preprečevanje možganskih bolezni, temveč pomaga tudi pri destigmatizaciji motenj v delovanju živčevja v širši družbi. In nenazadnje, med slovensko javnostjo se vse bolj kaže potreba po razumljivih napotkih o skrbi za zdravje možganov v slovenskem jeziku in na podlagi znanstveno preverjenih informacij. Vsled tega zavedanja nadaljujemo z našo aktivnostjo tudi v novem letu in vam želimo prijetno branje.

dr. Maša Čater
Uredniški odbor