SiNAPSA, torek, 18. september 2018

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Novosti iz celične in tkivne znanosti – poročilo s kongresa ACTC 2018

Maša Čater

V začetku 20. stoletja so se pričele razvijati in vitro tehnike za raziskovanje celic centralnega živčnega sistema in za nadaljnje razmnoževanje celičnih kultur, sprva kot enojnih slojev, najpogosteje za študije možganskih tumorjev. Znanstveni pristop se od tedaj razvija z izjemno hitrostjo v smeri gojenja reprezentativnejših organov in tumorjev za študije. Konec maja 2018 se je na valižanski Univerzi v Cardiffu odvijal mednarodni kongres Advances in Cell and Tissue Culture 2018, letos že 10. zapored. Raziskovalci iz celega sveta so predstavili nova dognanja iz sveta celic in nevrologije.

Slika 1
Slika 1: Konec maja 2018 se je na valižanski Univerzi v Cardiffu odvijal mednarodni kongres Advances in Cell and Tissue Culture 2018, letos že 10. zapored. Raziskovalci iz celega sveta so predstavili nova dognanja iz sveta celic in nevrologije.

Na znanstvenem srečanju se je jasno pokazal trend, da postaja uporaba humanih celic vse pomembnejša in uporabnejša od nehumanih celic. Enako velja za uporabo humanega seruma kot rastnega modulatorja, saj predstavlja večji potencial in uporabnost od do sedaj najpogosteje uporabljenega telečjega govejega seruma. Celični modeli se razvijajo predvsem v smeri gojenja tridimenzionalnih kultur in kultur več različnih celičnih populacij; največkrat so ti modeli uporabni za študije prenosa zdravilnih učinkovin in terapevtskega učinka.

Eno izmed »ozkih grl« v nevroznanosti je vsekakor krvno-možganska pregrada. Z angleške Univerze v Portsmouthu so predstavili nedavne raziskovalne dosežke glede humanega 3D modela krvno-možganske pregrade 1, ki so ga oblikovali. Model ima lastnosti prave človeške krvno-možganske pregrade in vivo in predstavlja izjemen potencial za raziskave molekulskega prehajanja te pregrade, prenosa zdravilnih učinkovin in tudi za raziskave prenosa metastaz rakavih celic v možgane. Takšni znanstveni pristopi omogočajo mnogo hitrejši prenos novih terapevtskih učinkovin v kliniko s pomembnim izogibom dragim in spornim in vivo testiranjem na živalih.

Uporaba človeških celičnih linij ima perspektivo tudi pri študijah nevrodegenerativnih bolezni. Le-te se večinoma pojavljajo v starejši življenjski dobi, zato bi bilo najprimerneje študije opravljati na odraslih, postaranih celicah mikroglija. Do sedaj so bile najpogosteje v uporabi odrasle celice glodalcev, katerih staranje pa ni časovno primerljivo s človekom. Raziskovalci iz nizozemskega Centra za biomedicinske raziskave na primatih so poudarili ravno to problematiko. Menijo, da so za študije nevrodegenerativnih bolezni, ki najpogosteje prizadenejo starejše prebivalstvo, primernejše primarne celične kulture, pridobljene iz odraslih ljudi ali živali z daljšo življenjsko dobo od glodalcev 2.

Na kongresu so bile obravnavane tudi novosti v regenerativni nevrologiji. Raziskovalci iz Univerze v Sheffieldu so predstavili svoje raziskovalne rezultate, kjer so razvili -D in vitro model za ocenjevanje različnih vlaknastih nosilcev za uporabo znotraj živčnih povezovalnih vodnikov 3. Ti vodniki se uporabljajo za zdravljenje poškodb perifernih živcev, ki v Evropi prizadenejo približno 300000 ljudi na leto.

    ___
  1. Maherally Z., Fillmore H. L., Tan S. L., Tan S. F., Jassam S. A., Quack F. I., Hatherell K. E., Pilkington G. J. Real-time acquisition of transednothelial electrical resistance in an all-human, in vitro, 3-dimensional, blood-brain barrier model exemplifies tight-junction integrity. The FASEB Journal. 2018; 32(1):168-182. 

  2. Burm S. M., Prins J. B., Langermans J., Bajramovic J. J. Alternative methods for the use of non-human primates in biomedical research. ALTEX. 2014; 31(4):520-529. 

  3. Haycock J. W. Pre-clinical evaluation of advanced nerve guide conduits using a novel 3D in vitro testing model. International Journal of Bioprinting. 2018; 4(1):123. 

dr. Maša Čater, univ. dipl. bioteh.
Laboratorij za genomiko živali
Inštitut za predklinične vede
Veterinarska fakulteta
Univerza v Ljubljani