SiNAPSA, nedelja, 24. januar 2021

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Psihološki vidiki omejevanja socialnih stikov med pandemijo COVID-19

Nastja Tomat

Pandemija COVID-19 je močno posegla v naša življenja na različnih področjih. Podrle so se ustaljene dnevne rutine, ločnica med študijem ali službo in domom se je zabrisala, socialne interakcije pa so se preselile na splet. Že skoraj leto dni je nemogoče odpreti časopis, brez da bi zasledili novice o številu okuženih, ukrepih za zajezitev virusa in modelih, ki napovedujejo nadaljnji potek pandemije. Raziskovalci niso sedeli križem rok; če v podatkovno bazo ScienceDirect, kjer so zbrani članki in drugi viri iz različnih znanstvenih revij, vpišemo ključno besedo COVID-19, dobimo več kot 35 000 zadetkov. Poleg preučevanja lastnosti virusa samega ter njegovega vpliva na telo človeka in živali je nastalo obširno polje raziskav, ki se ukvarja z drugimi vidiki pandemije od ekonomskih, političnih, okoljskih do javnozdravstvenih, psiholoških, socioloških in še bi lahko naštevali.

The World Economic Forum in Scientific American sta zapisala, da je zaprtje med pandemijo največji psihološki eksperiment na svetu. Objavljene so številne raziskave o povezavi med COVID-19 in psihološkimi spremenljivkami. Raziskovalci z vsega sveta preučujejo, kakšne so medosebne razlike v doživljanju koronavirusa, ukrepov za njegovo zajezitev ter upoštevanja le-teh, kako poteka odločanje v času pandemije, kakšen je njen vpliv na motivacijo, čustvovanje, vedenje, psihološko blagostanje, duševno zdravje … Ukvarjajo se tudi z vplivom sociokulturnih dejavnikov na doživljanje in vedenje v času pandemije ter z vplivom koronavirusa na ljudi s težavami v duševnem zdravju.

Terminološka zmeda

Od lanskega marca dalje velik delež svetovne populacije živi z ukrepi za zajezitev širjenja okužb v večjem ali manjšem obsegu. Leto nazaj se nam je zdelo samoumevno, da se s prijatelji odpravimo na koncert, v kino ali na pijačo, kar prepoved zbiranja ljudi zdaj onemogoča. V zvezi z omejevanjem stikov se pojavlja veliko izrazov. Ob začetku pandemije sta se uveljavila izraza social distancing in physical distancing, ki sta se uporabljala kot sopomenki, nanašala pa sta se na vzdrževanje medsebojne razdalje na najmanj en meter in izogibanje preživljanju časa v skupinah ali množici 1 2. Že marca pa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da se odmika od izraza social distancing in prevzema izraz physical distancing. S tem so želeli poudariti, da je vzdrževanje fizične distance ključni ukrep pri preprečevanju prenosa okužbe, hkrati pa je pomembno, da ob tem ostanemo povezani s svojimi bližnjimi 3 4. Terminološka svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša kot slovenski prevod izraza social distancing predlaga omejevanje socialnih stikov. Če bi se odločili za menjavo termina, bi bil prevod izraza physical distancing najbrž omejevanje fizičnih stikov, vendar strokovnjaki opozarjajo na možnost zmede, ki lahko nastane pri takšnih terminoloških intervencijah 5. Na strani NIJZ se pojavljata tako izraz socialno distanciranje kot izraz fizično distanciranje, oba pa se nanašata na vzdrževanje razdalje najmanj 1,5 oz. 2 metra in opuščanje druženja z osebami izven skupnega gospodinjstva 6 7. Pojavi se tudi izraz izogibanje nenujnim stikom z ostalimi ljudmi, ki pomeni upoštevanje navodil, da se brez potrebe ne družimo z ljudmi izven skupnega gospodinjstva, pazimo na razdaljo 2 metrov in čim manjkrat hodimo v trgovino 8.

Socialne živali

Ljudje smo socialna bitja in vedno smo vpeti v takšne ali drugačne odnose. Izven socialne interakcije z okoljem ne obstajamo – drugi ljudje vplivajo na nas in mi nanje, kar je dinamičen in zapleten proces. Naše sposobnosti socialne kognicije in sodelovanja so omogočile razvoj človeške civilizacije in kulture, kot ju poznamo danes. Evolucijsko nam dobra socialna povezanost zvišuje možnost preživetja, občutek osamljenosti kot odziv na izolacijo pa nas motivira, da ostanemo v varnem zavetju naše socialne mreže. Razumljivo je, da se ob pomanjkanju socialnih stikov znajdemo v stiski. Socialni odnosi so že dolgo prepoznani kot dejavnik, ki pomembno vpliva na zdravje. Pogostnost in kvaliteta naših odnosov v različnih razvojnih obdobjih od otroštva do starosti močno vpliva na naše psihofizično zdravje in blagostanje ter mediira tveganje za različne bolezni in umrljivost. Vpetost posameznika v socialne odnose se je izkazala za pomemben napovednik umrljivosti, po magnitudi primerljiv s fizično (ne)aktivnostjo, kajenjem in preveliko telesno težo 9 10.

Socialna izolacija in osamljenost

Omejevanje socialnih stikov in izogibanje nenujnim socialnim stikom, potrebni ukrepi za zajezitev pandemije, lahko vodijo v socialno izolacijo in občutke osamljenosti. Osamljenost je stanje čustvenega in kognitivnega neugodja, ki izhaja iz dejanske ali zaznane samote 11. Občutek osamljenosti je povezan z občutki praznine, žalosti, sramote in zaznano nepovezanostjo z drugimi ljudmi 12. Socialna izolacija pa se nanaša na objektivno stanje – zmanjšanje ali odsotnost stika z drugimi ljudmi 12 13. Samota ne vodi vedno v osamljenost in negativna čustva; človek je lahko sam in ni osamljen, po drugi strani pa se osamljenost lahko pojavi tudi ob odsotnosti socialne izolacije 14. Osamljenost in socialna izolacija torej nista en in isti pojem, oba pa imata lahko neugodne posledice za psihofizično zdravje 15 16.

Obstaja več razlag povezave med socialnimi odnosi in zdravjem. Eden od modelov predlaga, da odnosi zagotavljajo informacijske, čustvene ali materialne vire, ki nam omogočajo ustrezen odziv na akutne ali kronične stresorje. Pomoč v obliki čustvene podpore ali nasvetov, ki nam jo nudijo drugi, torej deluje kot blažilec negativnih učinkov stresnih situacij, s katerimi se soočamo. Druga razlaga je, da odnosi spodbujajo ali modelirajo vedenje, ki je v prid zdravju; vpetost v socialno mrežo je običajno povezana z upoštevanjem socialnih norm, ki se nanašajo na skrb zase. Poleg tega vpetost v socialno mrežo sproža občutke sprejetosti, varnosti in pripadnosti, kar zvišuje motivacijo za skrb zase in vodi v ugodne fiziološke odzive, ki imajo neposredno pozitivne vplive na zdravje 17 18.

Eden od možnih mehanizmov v ozadju negativnih zdravstvenih posledic osamljenosti je stresni odziv 15. Osamljenost spreminja delovanje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, ki v človeškem telesu igra ključno vlogo pri uravnavanju stresnega odziva, vključno z uravnavanjem kortizola. Povišane ravni tega hormona so povezane z višjim tveganjem za različne bolezni in težave v duševnem zdravju, med drugim za zlorabo substanc in razvoj posttravmatske stresne motnje 19. Osamljenost prav tako vpliva na imunski sistem in s tem na odpornost proti različnim boleznim. Povezana je z nižjo kvaliteto spanja, povišanimi depresivnimi simptomi in anksioznostjo, slabšanjem kognitivnih sposobnosti, zmanjšano zaznano kvaliteto življenja in večjo samomorilno ogroženostjo 19 20. Osamljenost lahko vodi v to, da smo bolj pozorni na negativne dražljaje iz okolja in socialne grožnje ter bolj pričakujemo socialno izključenost. Takšne pristranosti vodijo v povratno zanko, iz katere je težko uiti 19. Po drugi strani lahko socialna izolacija vodi v vedenjske spremembe, kot so zmanjšanje fizične aktivnosti, povečan vnos alkohola, nezdravo prehranjevanje in neupoštevanje navodil zdravnika, kar je spet povezano z neugodnimi zdravstvenimi izidi 17 18.

Nekatere skupine ljudi so bolj ranljive za negativne posledice, ki jih prinaša omejevanje stikov – to so na primer starejši odrasli 12 15. Socialna izolacija in osamljenost med starejšimi, pa tudi v splošni populaciji, sta bila že pred pandemijo prepoznana kot pomemben javnozdravstveni problem 14 15 19. Starejši odrasli so podvrženi večjemu tveganju za socialno izolacijo zaradi sprememb vlog (npr. upokojitev), fizičnih sprememb (zmanjšana mobilnost, zdravstvene težave) in odnosa družbe do starejših. Ukrepi med pandemijo lahko socialno izolacijo sprožijo, pri tistih, ki so jo doživljali že prej, pa jo še ojačajo. Nujno je, da na sistemski ravni razvijamo intervence, ki bi zavirale negativne učinke socialne izolacije 12.

Povezanost v času korone

Teorija samodoločenosti pravi, da je povezanost ena izmed treh temeljnih psiholoških potreb, katerih zadovoljenost je ključna za človekovo blagostanje in rast 21 22. Ohranjanje občutka vpetosti v socialno mrežo tudi v času pandemije je izrednega pomena za naše dobro počutje. Pomemben dejavnik, ki pripomore k ohranjanju duševnega zdravja in dobrega počutja tako v obdobju pandemije kot izven njega, je zaznana socialna podpora. Zaznana socialna podpora se nanaša na to, v kolikšni meri doživljamo prijatelje, družinske člane in ostale ljudi kot vire, ki nam lahko ponudijo materialno in psihološko podporo, ko jo potrebujemo. Prejeta socialna podpora pa je objektivna mera, ki nam pove, kako pogosto smo podporo res prejeli. V eni od raziskav na vzorcu ljudi z izkušnjo socialne izolacije so udeleženci z višjo zaznano socialno podporo poročali, da so manj depresivni, anksiozni, osamljeni, razdražljivi in da spijo bolje v primerjavi s udeleženci z nižjo zaznano socialno podporo 20.

Sodobna tehnologija nam ponuja veliko možnosti za ohranjanje socialnih stikov na daljavo. Eno od pomembnih orodij za to so socialna omrežja. Poleg vloge, ki jo igrajo pri ohranjanju stikov, lahko tudi delujejo motivacijsko pri prevzemanju za zdravje koristih navad. Treba pa se je zavedati njihovih negativnih plati; med drugim so eden glavnih kanalov za širjenje napačnih informacij o bolezni 19. Poleg tega je prilagajanje na nove načine ohranjanja odnosov za različne skupine ljudi različno težavno. Mnogo starejših ima na primer omejen dostop do spletnih platform in ni veščih njihove uporabe, poleg tega pa jim ta način ohranjanja stikov morda sploh ne ustreza 15 23.

Narava socialnih interakcij prek spleta je drugačna od narave interakcij v živo. Pri pogovoru v živo potekajo različni procesi, ki so pri spletni komunikaciji oteženi – na primer usklajevanje in reagiranje na sogovornikovo mimiko, geste in druge čustvene izraze. Že samo komponenta usklajenosti s sogovornikom je za nas nagrajujoča, prav to zaznano usklajenost pa je prek spleta včasih težje doseči. Veliko za nas pomembnih informacij lahko razberemo s sogovornikovega obraza, zato je prav vidna komponenta pomemben element, ki vodi v zadovoljujoče interakcije prek spleta. Platforme, ki nam omogočajo, da se vidimo, so iz tega vidika ustreznejše kot telefonski klic ali pisanje sporočil 19.

Zaključki

Vsi že nestrpno čakamo, kdaj se bomo lahko neovirano družili, brez da bi to predstavljalo nevarnost za zdravje. Naveličani smo videoklicev prek spleta in radi bi se spet dobili z bližnjimi v kavarni, si z njimi ogledali razstavo ali preprosto pohajkovali med množico. Do takrat si lahko pomagamo z majhnimi aktivnostmi in dejanji, ki morda delujejo banalno, pa lahko vendarle tako nam kot drugim polepšajo dan. Majhna dejanja prijaznosti in solidarnosti niso povezana le z višjim blagostanjem prejemnika, temveč tudi z blagostanjem tistega, ki dejanje izvaja 24 25. Živimo v času, ki je poln negotovosti, hkrati pa poln priložnosti za prosocialnost, sočutje in dobroto.

Dodatek

Informacije o ohranjanju duševnega zdravja v času epidemije najdete na straneh NIJZ (https://www.nijz.si/sl/koronavirus-dusevno-zdravje), Društva psihologov Slovenije (http://www.dps.si/za-javnost/koronavirus/) in Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo (http://www.drustvo-vkt.org/34/clanek/vpliv-epidemije-na-psihicno-pocutje/98/). Na voljo je tudi brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji (080 51 00), ki deluje 24 ur na dan.

    ___
  1. Centers for Disease Control and Prevention (17. 11. 2020). Social distancing. https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/prevent-getting-sick/social-distancing.html 

  2. World Health Organization (2020). Physical distancing. https://www.who.int/westernpacific/emergencies/covid-19/information/physical-distancing 

  3. World Health Organization (20. 3. 2020). COVID-19. https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/transcripts/who-audio-emergencies-coronavirus-press-conference-full-20mar2020.pdf?sfvrsn=1eafbff_0 

  4. Kaur, H. (18. 4. 2020). Forget ‘social distancing.’ The WHO prefers we call it ‘physical distancing’ because social connections are more important than ever. https://edition.cnn.com/2020/04/15/world/social-distancing-language-change-trnd/index.html 

  5. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (3. 5. 2020). Omejevanje socialnih stikov. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/omejevanje-socialnih-stikov#v 

  6. NIJZ (13. 10. 2020). Preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. https://www.nijz.si/sl/preprecevanje-okuzbe-z-virusom-sars-cov-2019 

  7. NIJZ (14. 5. 2020). Ob umirjanju epidemije ostaja ključnega pomena dosledno spoštovanje ukrepov fizičnega distanciranja, higiene rok in kašlja ter izolacija bolnih. https://www.nijz.si/sl/ob-umirjanju-epidemije-ostaja-kljucnega-pomena-dosledno-spostovanje-ukrepov-fizicnega-distanciranja 

  8. NIJZ (12. 11. 2020). Kaj pomeni izogibanje nenujnim stikom z ostalimi ljudmi? https://www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in-odgovori#kaj-pomeni-izogibanje-nenujnim-stikom-z-ostalimi-ljudmi%3F 

  9. Holt-Lunstad, J., Smith, T. B., & Layton, J. B. (2010). Social relationships and mortality risk: A meta-analytic review. PLoS Medicine, 7(7). https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000316 

  10. Holt-Lunstad, J., Smith, T. B., Baker, M., Harris, T., & Stephenson, D. (2015). Loneliness and Social Isolation as Risk Factors for Mortality: A Meta-Analytic Review. Perspectives on Psychological Science, 10(2), 227–237. https://doi.org/10.1177/1745691614568352 

  11. American Psychological Association. (2020). Loneliness. https://dictionary.apa.org/loneliness 

  12. Smith, M. L., Steinman, L. E., & Casey, E. A. (2020). Combatting Social Isolation Among Older Adults in a Time of Physical Distancing: The COVID-19 Social Connectivity Paradox. Frontiers in Public Health, 8(7), 1–9. https://doi.org/10.3389/fpubh.2020.00403 

  13. American Psychological Association. (2020). Social isolation. https://dictionary.apa.org/loneliness 

  14. Pietrabissa, G., & Simpson, S. G. (2020). Psychological Consequences of Social Isolation During COVID-19 Outbreak. Frontiers in Psychology, 11(9), 9–12. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.02201 

  15. Hwang, T. J., Rabheru, K., Peisah, C., Reichman, W., & Ikeda, M. (2020). Loneliness and social isolation during the COVID-19 pandemic. International Psychogeriatrics, 32(10), 1217–1220. https://doi.org/10.1017/S1041610220000988 

  16. Barth, J., Schneider, S., & Von Känel, R. (2010). Lack of social support in the etiology and the prognosis of coronary heart disease: A systematic review and meta-analysis. Psychosomatic Medicine, 72(3), 229–238. https://doi.org/10.1097/PSY.0b013e3181d01611 

  17. Cruza-Guet, M.-C., Spokane, A. R., Caskie, G. I. L., Brown, S. C., & Szapocznik, J. (2008). The relationship between social support and psychological distress among Hispanic elders in Miami, Florida. Journal of Counseling Psychology, 55(4), 427–441. https://doi.org/10.1037/a0013501 

  18. Umberson, D., & Karas Montez, J. (2010). Social Relationships and Health: A Flashpoint for Health Policy. Journal of Health and Social Behavior, 51, S54–S66. https://doi.org/10.1177/0022146510383501 

  19. Bzdok, D., & Dunbar, R. I. M. (2020). The Neurobiology of Social Distance. Trends in Cognitive Sciences, 24(9), 717–733. https://doi.org/10.1016/j.tics.2020.05.016 

  20. Grey, I., Arora, T., Thomas, J., Saneh, A., Tomhe, P., & Abi-Habib, R. (2020). The role of perceived social support on depression and sleep during the COVID-19 pandemic. Psychiatry Research, 293(1). https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113452 

  21. Vansteenkiste, M., Ryan, R. M., & Soenens, B. (2020). Basic psychological need theory: Advancements, critical themes, and future directions. In Motivation and Emotion (Vol. 44, Issue 1). Springer US. https://doi.org/10.1007/s11031-019-09818-1 

  22. Deci, E. L., & Ryan, R. M. (2000). The “what” and “why” of goal pursuits: Human needs and the self-determination of behavior. Psychological Inquiry, 11(4), 227–268. https://doi.org/10.1207/S15327965PLI1104_01 

  23. Pedrosa, A. L., Bitencourt, L., Fróes, A. C. F., Cazumbá, M. L. B., Campos, R. G. B., de Brito, S. B. C. S., & Simões e Silva, A. C. (2020). Emotional, Behavioral, and Psychological Impact of the COVID-19 Pandemic. Frontiers in Psychology, 11(10), 1–18. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.566212 

  24. Curry, O. S., Rowland, L. A., Van Lissa, C. J., Zlotowitz, S., McAlaney, J., & Whitehouse, H. (2018). Happy to help? A systematic review and meta-analysis of the effects of performing acts of kindness on the well-being of the actor. Journal of Experimental Social Psychology, 76(2), 320–329. https://doi.org/10.1016/j.jesp.2018.02.014 

  25. Aknin, L. B., Whillans, A. V., Norton, M. I., & Dunn, E. W. (2019). Happiness and Prosocial Behavior: An Evaluation of the Evidence. World Happiness Report, 68–85. https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=55597 

Nastja Tomat, mag. psih.


Članek je bil objavljen v časopisu Delo 31. decembra 2020.