SiNAPSA, sreda, 14. april 2021

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Človek ni otok

Nastja Tomat

Štiriindvajsetletni Christopher McCandless je ob koncu študija vse svoje prihranke podaril v humanitarne namene ter se aprila 1992 le s puško in nahrbtnikom na ramah podal na popotovanje po Aljaski. Tam se je nastanil v starem razpadajočem avtobusu in se preživljal z lovom ter nabiranjem. V septembru so ga našli mrtvega; umrl je zaradi pomanjkanja hrane in verjetno zastrupitve. Eden od zapisov, ki jih je načečkal v knjigo Doktor Živago, ki jo je imel s seboj, je bil: »Sreča je resnična le, ko jo delimo.«

Ljudje smo socialna bitja in odnosi so neizmerno velik del naših življenj. Razvoj sposobnosti, pomembnih za socialno interakcijo, se začne zgodaj po rojstvu. Ena od njih je skupna vezana pozornost, ki je prisotna že pri dojenčkih in malčkih – gre za sposobnost, da z drugo osebo delimo pozornost na isti objekt ali dogodek. Druga je teorija uma, ki pomeni sposobnost zavedanja in razumevanja lastnih mentalnih stanj in mentalnih stanj drugih. Otroci postopoma razvijejo razumevanje tega, da imajo drugi ljudje lastna prepričanja, namere in želje, ki so lahko drugačne od njihovih lastnih, poleg tega pa prepričanja ne ustrezajo vedno realnosti in so lahko napačna. 1.

Pripadnost in sodelovanje sta iz evolucijskega vidika pomembna za naše preživetje. To, da smo del skupine, nam omogoča večjo zaščito in učenje ustreznega vedenja od drugih. Odnose je mogoče preučevati iz najrazličnejših vidikov in nekaj odgovorov nam lahko da tudi preučevanje možganov. Naši možgani in um se oblikujejo in delujejo skozi neprekinjeno interakcijo z drugimi. Ne gre za enosmerne procese, temveč za neprestani vzajemni vpliv med nami in okoljem 2. Delovanje naših možganov oblikuje naše vedenje in učenje, vključno s socialno interakcijo, naš socialni kontekst pa vpliva na možgansko strukturo in funkcijo 3. V možganih potekajo kompleksni procesi, ki omogočajo doživljanje socialnega okolja na način, ki se nam pogosto zdi samoumeven – razlikovanje človeka od prometnega znaka, prepoznavanje prijatelja na ulici, občutek bolečine, ko se oseba zraven nas udari v prst. Nevroznanost se pomika od tega, da skuša čustvene in socialne procese razlagati z delovanjem posameznih področij možganov, ter se vedno bolj osredotoča na povezave med številnimi nevronskimi omrežji. Napredne metode slikanja možganov, kot je funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, omogočajo, da delovanje teh omrežij tudi podrobno preučujemo 4.

Kako procesiramo socialne informacije

Socialna kognicija je širok pojem, ki zajema kognitivne procese, povezane s hrambo in razumevanjem informacij o samemu sebi in drugih ljudeh. Ti so potrebni za to, da intrepretiramo socialne informacije in se ustrezno obnašamo v socialnem okolju 5. Obstajajo številne teorije o socialni kogniciji, ki pa se strinjajo, da ti procesi ne potekajo v strogem zaporedju, temveč se med seboj prepletajo. Tri od področij socialne kognicije so zaznavanje socialno pomembnih dražljajev, njihova interpretacija in vedenjski odzivi nanje 4.

Dražljaji, ki so pomembni za socialno komunikacijo, so različnih čutnih modalitet – od vidnih in slušnih do taktilnih in olfaktornih. Mednje spadajo človeško gibanje, telesna govorica, dotik, ton glasu … Vse to nam daje informacije o tem, kaj ljudje okrog nas trenutno počnejo, in omogoča predvidevanje vedenja v prihodnosti. Pri zaznavanju dražljajev je pomemben primarni somatosenzorični korteks - področje možganske skorje, kjer se obdelujejo čutne informacije iz celega telesa. Obstajajo tudi področja, specializirana za specifične procese, na primer zaznavanje biološkega gibanja, kot je smer pogleda ter premikanje obraza in telesa. Pri prepoznavanju obrazov je pomembno tudi področje, ki se imenuje fuziformni girus. 4.

Potem ko zaznamo dražljaj iz okolja, poteka hitra in avtomatična presoja o tem, ali je za nas relevanten. Dražljaji, ki jim pripišemo čustveno vrednost in ki jih interpretiramo kot za nas pomembne, imajo prednost pri nadaljnjem procesiranju. Eden od takšnih dražljajev je na primer človeški obraz, še posebej, če vsebuje čustvene izraze. Raziskave s sledilcem očesnih gibov so pokazale, da na slikah, kjer so prisotni ljudje in neživi predmeti, pogled večinoma najprej usmerimo na obraz 4. Tudi raziskave z elektroencefalografom (EEG-jem), s pomočjo katerega zaznamo spremembe v električni napetosti v možganih, ki odražajo različne kognitivne procese, potrjujejo domnevo o hitrem in prednostnem procesiranju obrazov 6 7.

Omrežje, ki sodeluje pri razločevanju pomembnih dražljajev od nepomembnih, se v angleščini imenuje salience network. Z njim so povezane številne kompleksne funkcije vključno s komunikacijo, socialnim vedenjem in samozavedanjem. Vključeno je v zavedanje o tem, kakšna čustvena in fiziološka stanja dražljaji v nas vzbujajo, povezavo novih dražljajev z že obstoječim znanjem, vrednotenjem njihovega potenciala za nagrado in kazen in odločanje o vedenjskem odzivu 4 8. Dve od področij, ki ga sestavljata, se imenujeta amigdala in inzula. Amigdala sodeluje pri spominu in izkušanju ter procesiranju čustev, še posebej strahu. Inzula je pomembna pri zaznavanju fiziološkega stanja lastnega telesa, kar omogoča prepoznavo lastnih čustvenih stanj 4 9. Presojanje o pomembnosti dražljajev je torej neločljivo od tega, da jim pripišemo čustveno vrednost. Regije, ki so aktivne pri opazovanju bolečine, čustvovanja ali dejanj drugih, so aktivne tudi takrat, ko bolečino, čustvo ali dejanje doživljamo oz. izvajamo sami. Ta sistem zrcalnih nevronov nam omogoča, da avtomatično posnemamo dejanja drugih ter z njimi delimo čustva. To je eden od mehanizmov za razumevanje drugih in je izrednega pomena za sobivanje z drugimi. Pri vseh teh procesih pa je pomembno, da vemo, kje se končajo naša lastna doživljanja in začnejo doživljanja drugih, pri čemer med drugim sodelujejo temporoparietalni spoj in deli prefrontalnega režnja. Slednji so še posebej pomembni za abstraktnejše funkcije, na primer pripisovanje mentalnih stanj drugim. Razlikovanje med seboj in drugimi omogoča prevzemanje tuje perspektive in zrelejši empatični odziv 4.

Obnašanje, ki ni v skladu s pričakovanji, pogosto vodi v konflikte ali celo izločenje posameznika iz skupine. Interpretaciji in razumevanju drugih mora zato slediti izbira ustreznega vedenjskega odziva. Nadzor vedenja vključuje kognitivni nadzor od zgoraj navzdol, ki zajema tako uravnavanje čustev kot integracijo lastnih prepričanj z informacijami iz socialnega konteksta. Pri vsem tem sodelujejo deli prefrontalnega režnja. Pri izbiri vedenja je pomembno poznavanje socialnih konceptov, vedenjskih norm in skriptov, ki nam povedo, kako se je potrebno obnašati v določenih situacijah. 10.

Teden možganov 2021: Človek ni otok

Odnosi so bili osrednja tema Tedna možganov, ki je potekal od 15. do 19. 3. 2021. Teden možganov je mednarodna akcija, posvečena ozaveščanju o pomembnosti raziskovanja živčevja, ki jo vsako leto tretji teden v marcu prirejajo različne organizacije po svetu. V Sloveniji ga organizira skupina pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost. Ves teden potekajo predavanja, projekcije in komentarji filmov, delavnice za otroke in odrasle ter okrogla miza. Organiziran je ustvarjalni natečaj za otroke, odkar je Vlada RS vsako sredo tretji teden v marcu razglasila za slovenski dan možganov, pa tudi proslava v čast temu. Organizatorji želijo nevroznanost in učenje o možganih približati najširši javnosti, zato je udeležba na vseh dogodkih brezplačna.

John Donne je zapisal, da noben človek ni otok, popolnoma sam zase. Ideja letošnjega Tedna možganov je bila pokazati, kako zelo res je to. Vsi nevroznanstveni navdušenci ste lepo vabljeni, da si ogledate posnetke predavanj na https://tedenmozganov.si/ ali Youtube kanalu SiNAPSE.

Slika 1
Avtor grafične podobe je Klemen Trupej.
    ___
  1. Marjanovič Umek L, Zupančič M ur. Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (2004). 

  2. Hari R, Kujala M V. Brain basis of human social interaction: From concepts to brain imaging. Physiol Rev (2009) 89:453–479. doi:10.1152/physrev.00041.2007 

  3. Falk EB, Bassett DS. Brain and Social Networks: Fundamental Building Blocks of Human Experience. Trends Cogn Sci (2017) 21:674–690. doi:10.1016/j.tics.2017.06.009 

  4. Sollberger M, Rankin KP, Miller BL. Social cognition. Contin Lifelong Learn Neurol (2010) 16:69–85. doi:10.1212/01.CON.0000368261.15544.7c 

  5. Van Overwalle F. Social cognition and the brain: A meta-analysis. Hum Brain Mapp (2009) 30:829–858. doi:10.1002/hbm.20547 

  6. Taylor J, Shehzad Z, McCarthy G. Electrophysiological correlates of face-evoked person knowledge. Biol Psychol (2016) 118:136–146. doi:10.1016/j.biopsycho.2016.05.011 

  7. Leppänen JM, Moulson MC, Vogel-Farley VK, Nelson CA. An ERP Study of Emotional Face Processing in the Adult and Infant Brain. Child Dev (2007) 78:232–245. doi:10.1111/j.1467-8624.2007.00994.x 

  8. Menon V. Salience Network. Brain Mapping: An Encyclopedic Reference. (2015). doi:10.1016/B978-0-12-397025-1.00052-X 

  9. Uddin LQ, Nomi JS, Hébert-Seropian B, Ghaziri J, Boucher O. Structure and Function of the Human Insula. J Clin Neurophysiol (2017) 34:300–306. doi:10.1097/WNP.0000000000000377 

  10. Shany-Ur T, Rankin KP. “Cognition, Social,” in Encyclopedia of the Neurological Sciences (Elsevier), 814–817. doi:10.1016/B978-0-12-385157-4.00461-9 

Nastja Tomat, mag. psih.

Članek je bil objavljen v časopisu Delo 11. 3. 2021.