V začetku meseca novembra se je poslovil oče kognitivno-vedenjske terapije (KVT), dr. Aaron T. Beck.

Rodil se je v zvezni državi Rhode Island leta 1921 – umrl je v starosti 100 let. Tisti, ki so ga poznali, so ga opisali kot skrbnega in natančnega človeka. Po diplomi iz medicine leta 1946 si je Beck sprva želel specializirati nevrologijo, saj naj bi ga privlačila prav preciznost posegov znotraj te stroke. Toda v bolnišnici, kjer je začel z delom, je bil zaradi pomanjkanja kadra primoran opraviti šestmesečno kroženje na psihiatriji, kamor se je nato tudi usmeril ¹.

V tistih časih je ameriško psihiatrično stroko močno preveval duh psihoanalize. Tudi Beck sam se je sprva izobraževal v tej tradiciji, vendar je do analize ostajal zadržan. Predvsem je pogrešal empirične dokaze, ki bi podprli učinkovitost tovrstnega pristopa. Ko je svoje pomisleke izrazil pred kolegi, naj bi mu ti odvrnili, da mu njegovi podzavestni odpori najbrž preprečujejo, da bi uvidel pravo resnico, njegov kasnejši umik od analize pa so komentirali s tem, da verjetno zgolj ni preživel dovolj časa na kavču ¹.

Beck je v svojih prvih raziskavah skušal najti dokaze v prid psihoanalitičnemu zdravljenju, toda že na začetku svojega dela z depresivnimi pacienti je razvil novo teorijo o etiologiji depresije, ki je temeljila na negativnih prepričanjih depresivnega posameznika ². V nasprotju s takratnim prepričanjem je trdil, da so negativna prepričanja tista, ki generirajo depresijo in ne obratno ³.

Na podlagi opisov simptomov, ki jih je dobil od svojih pacientov, je sestavil Beckovo lestvico depresivnosti (angl. Beck Depression Inventory; BDI), ki je danes ena najpogosteje uporabljenih lestvic za ocenjevanje depresije v klinični praksi ⁴.

V svojem delu Depresija: vzroki in posledice ⁵, je zapisal:

»Depresija bi bila nekega dne lahko razumljena v okviru lastnih paradoksov. Obstaja, na primer, neverjeten kontrast med podobo, ki jo ima depresivna oseba o sebi, in objektivnimi dejstvi. Premožna ženska vzdihuje, da nima dovolj denarja, da bi nahranila svoje otroke. Znana filmska zvezdnica si želi plastične operacije v prepričanju, da je grda. Uveljavljen zdravnik graja samega sebe, saj verjame, da je neumen.«

Opazil je, da njegovi depresivni pacienti izražajo spontane negativne misli, ki jih je poimenoval avtomatske misli. Skupaj z njimi je nato preučil te misli in njihove kognitivne distorzije ter jim pomagal privzeti nov pogled na situacije. Naslovil je njihova nefunkcionalna bazična prepričanja in jih podprl v bolj adaptivnih vedênjih, kar jim je pomagalo, da so se počutili bolje ¹.

Danes KVT velja za učinkovito metodo zdravljenja raznolikega spektra psihičnih motenj, čemur v prid govorijo rezultati več kot 2000 raziskav ². O učinkovitosti terapije poročajo tudi študije, ki so preučevale spremembe na nivoju možganov po zdravljenju s KVT. Furmark s sodelavci je dokazal, da uporaba KVT pri pacientih s socialno anksioznostjo povzroči podobno zmanjšanje v aktivaciji amigdale med javnim nastopanjem kot antidepresiv iz skupine SSRI, citalopram ⁶. Pri zdravljenju depresije s pomočjo KVT pa naj bi prišlo do povečane aktivacije prefrontalnega korteksa in s tem do izboljšane regulacije struktur v limbičnem sistemu, povezanih s čustveno vzburjenostjo. To naj bi posledično vodilo v povečano kapaciteto za regulacijo čustev pri posamezniku ⁷.

Leta 1994 je Beck skupaj s svojo hčerko, psihologinjo dr. Judith S. Beck, ustanovil Beckov inštitut za kognitivno-vedenjsko terapijo, katerega cilji so izobrazba novih KVT terapevtov, raziskovalna dejavnost in seveda izvajanje KVT ⁸. Vztrajno je nadaljeval s preučevanjem z dokazi podprte psihoterapije vse do zadnjega dne in se s svojim delom uvrstil med najvplivnejše psihoterapevte vseh časov ².