SiNAPSA, četrtek, 29. september 2022

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Epstein-Barr virus kot novo dognani povzročitelj multiple skleroze

Maša Čater

Z novim letom so prišla tudi nadvse zanimiva nova nevroznanstvena dognanja. Ena izmed najodmevnejših objav je vsekakor raziskava raziskovalcev z ameriške univerze Harvard o povezavi med nastankom multiple skleroze in okužbo z virusom Epstein-Barr (Slika 1), o kateri bomo govorili v tokratnem uvodniku nove številke 21.

Slika 1
Slika 1: Računalniška simulacija virusa Epstein-Barr.

Multipla skleroza je kronična vnetna demielinizirajoča nevrodegenerativna bolezen centralnega živčnega sistema z do sedaj neznanim vzrokom nastanka. Demielinizacija v možganih in hrbtenjači poteka na podlagi delovanja neustreznih imunskih procesov, za katere so raziskovalci že dlje časa sumili, da jih aktivira okužba z virusom 1. Virus Epstein-Barr (EBV) je bil eden od najverjetnejših kandidatnih virusov, ki bi bil sposoben povzročiti kaskado imunskih napadov na živčevje 2, zato so njegovo delovanje v zvezi z živčevjem proučevali več desetletij. Njegovo povezanost z nastankom multiple skleroze so v najnovejši študiji na več kot 10 milijonih ljudi, ki je bila v januarju 2022 objavljena v reviji Science, sedaj tudi potrdili 3.

EBV povzroča nalezljivo mononukleozo, ki se najpogosteje prenaša s slino. Uvrščamo ga med herpes viruse in znano je, da se po okužbi obdrži v latentnem stanju v limfocitih B skozi celo življenje. Bjornevik in sodelavci so z obsežno, 20 let trajajočo študijo potrdili, da okužba z EBV povzroča nastanek multiple skleroze in vpliva tudi na njen klinični potek. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki so v preteklosti dobili mononukleozo, kar 32-krat povečano tveganje za nastanek multiple skleroze in da pride v njihovem serumu do povišanja protiteles proti jedrnim antigenom EBV. EBV so pogosto lokalizirali tudi v samih demieliniziranih regijah tkiva.

Odkritje je izjemnega pomena, saj je ravno poznavanje vzroka za nastanek neke bolezni osnova za razvoj terapij za zdravljenje ali preprečitev nastanka bolezni. Za preprečitev nastanka multiple skleroze bi se zato lahko osredotočili na uporabo cepiva proti EBV 4. Potreba po nadaljnjih raziskavah, kako preprečiti nalezljivo mononukleozo, je tako le še narastla. Ena od najučinkovitejših trenutnih možnosti za zdravljenje multiple skleroze pa je uporaba anti-CD20 monoklonskih protiteles 5. Ta delujejo negativno na spominske celice B, ki so glavna lokacija latentnega EBV po okužbi in povzročajo njihov propad. Še več upanja pa se polaga v razvoj protivirusnih zdravil, s katerimi bi lahko spremenili in omilili sam potek multiple skleroze 5, za katero trpijo skoraj 3 milijoni ljudi po vsem svetu.

    ___
  1. Fransen, N.L., et al., Tissue-resident memory T cells invade the brain parenchyma in multiple sclerosis white matter lesions. Brain, 2020. 143(6): p. 1714-1730. 

  2. Thorley-Lawson, D.A., Epstein-Barr virus: exploiting the immune system. Nature Reviews Immunology, 2001. 1(1): p. 75-82. 

  3. Bjornevik, K., et al., Longitudinal analysis reveals high prevalence of Epstein-Barr virus associated with multiple sclerosis. Science. 0(0). Longitudinal analysis reveals high prevalence of Epstein-Barr virus associated with multiple sclerosis (science.org) 

  4. Cohen, J.I., Vaccine development for Epstein-Barr virus. Human Herpesviruses, 2018: p. 477-493. 

  5. Hauser, S.L., et al., Ocrelizumab versus interferon beta-1a in relapsing multiple sclerosis. New England Journal of Medicine, 2017. 376(3): p. 221-234. 

Asist. dr. Maša Čater
Inštitut za fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Mariboru