Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
letnik 2023, številka 25
(v pripravi)
članki
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
zdravje
Novi povzetki raziskav o zdravju možganov – marec 2024
Tina Giber, Lana Blinc, Maja Bresjanac
kolofon
letnik 2023, številka 25
Možganska kap je pogosta nevrološka možgansko žilna bolezen (MŽB), ki predstavlja življenje ogrožujoče stanje. Povzroči lahko trajno nevrološko prizadetost in je glavni vzrok za invalidnost pri odraslih v razvitem svetu.
Možgansko kap lahko glede na vrsto razdelimo na primarno možgansko krvavitev, kamor spadata subarahnoidna (SAK) in znotajmožganska (ZMK) krvavitev ter ishemično možgansko kap (IMK), katere vzroki so lahko zelo raznoliki (ateroskleroza, embolija v osrednje živčevje zaradi srčnih vzrokov, boleznih malih žil, kriptogeno, drugi redkejši vzroki).
Na področju preprečevanja pojava možgansko žilnih bolezni je pomembna primarna preventiva, ki zajema redne kontrole in urejenost krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola, opustitev kajenja, redno telesno dejavnost in ustrezno prehrano. Pomembna je ustrezna obravnava bolnikov z ostalimi pridruženimi dejavniki tveganja za MŽB, kot so motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija), karotidna bolezen, hladne možganske anevrizme itd., saj lahko z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem preprečimo nastanek možganske kapi.
»Čas so možgani« je koncept razmišljanja, ki zdravljenje akutne možganske kapi umešča med urgentna stanja, kjer je potrebno takojšnje ukrepanje. V tej kaskadi dogodkov je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov s strani bolnikov in svojcev, hitro ukrepanje na primarnem in sekundarnem nivoju z ustreznim zgodnjim zdravljenjem, kasnejša ustrezna sekundarna preventiva ter rehabiltacija.
V zadnjih letih na področju akutnega zdravljena MŽB potekajo števile študije, ki prinašajo novosti v zdravljenju in staro prepričanje, da se kapi ne da zdraviti, potiskajo v pozabo. Zgodnje zdravljenje IMK z intravensko trombolizo, mehanično revaskularizacijo, ustrezno zdravljenje karotidne bolezni, možganskih anevrizem, arteriovenskih malformacij, zdravljenje bolnikov v enotah za možgansko kap in enotah intenzivne nevrološke nege so v zadnjih letih spodbudno zmanjšale smrtnost in invalidnost zaradi MŽB.
Z opisanimi metodami preprečevanja, hitre prepoznave in ustreznega zdravljenja možganske kapi želimo možgane ohraniti »v omrežju!«
Nina Ozimic, dr.med, specilizantka nevrologije,
SB »Franca Derganca« Šempeter pri Novi Gorici