Uspešno zaključen Teden možganov 2011: Trening možganov

SiNAPSA, 20. 3. 2011

V ponedeljek nam je dr. Repovš predstavil različne oblike urjenja možganov in podal oceno koristnosti posameznih pristopov. dr. Bresjanac nas je poučila o plastičnosti možganov, za katere pravi, da so ob rojstvu “pol-izdelek, zapleteno mrežje živčnih celic, katerih vloga se zares oblikuje šele skozi uporabo”. “Plastičnost možganov” je zato potrebno razumeti kot izraz, ki pomeni, da aktivnost spreminja zgradbo in delovanje živčnih celic in njihovih povezav. “Prav zavoljo plastičnosti možganov se skozi vse življenje dobesedno učimo biti, kar smo,” je še dodala dr. Bresjanac. Dr. Samo Ribarič je poudaril vpliv gibanja na delovanje možganov in na kognicijo, ter potrdil, da maksima “Zdrav duh v zdravem telesu” nedvomno velja.

V sredo smo poslušali o vročih temah v nevroznanosti v letu 2010. Z dr. Peterlinom smo spoznali smernice v epigenetiki, ki med drugim raziskuje, kako okolje preko epigenetskega programiranja genoma vpliva na obnašanje in nagnjenost k boleznim. Za razliko od genetskih sprememb v zaporedju molekule DNK so epigenetske spremembe potencialno reverzibilne, kar odpira možnosti za terapevtske intervencije.
Dr. Bon je spregovoril o povezavi med psihozo in naključnimi dogodki, ob tem pa zaključil, da je razvoj psihoze povezan tako z dednimi značilnostmi, kot z vplivi okolja na posameznikove možgane, ki se razvijajo še desetletja po rojstvu. Izoliran vpliv intrauterine okužbe ni zadosten pogoj za poznejši razvoj psihoze.
Dr. Munih iz laboratorija za robotiko je predaval o napredku na področju eksoskeletov, ki prek odčitavanja izbranih signalov nosilčevega živčevja omogočajo prenašanje izredno težkih bremen na dolge razdalje in med vzponi, nekateri pa tudi vračajo hojo ljudem, ki so po poškodbah hrbtenjače vezani na invalidske vozičke.
Izvedeli smo tudi o ocenjevanju stopnje zavesti in komunikaciji z neodzivnimi bolniki, o čemer je dr. Repovš povedal, da “sodobne slikovne in elektrofiziološke metode odpirajo možnost prepoznave zavesti in omejene komunikacije s posameznimi bolniki, ki so po poškodbi možganov vedenjsko neodzivni.”
Z dr. Bresjanac pa smo spoznali tudi optogenetski pristop, pri katerem izbrano skupino celic živčevja naredimo odzivno na svetlobo določene barve in tako njihovo delovanje krmilimo s pomočjo svetlobe. Dr Bresjanac pravi, da “optogenetika omogoča, da neposredno preverimo vpliv aktivnosti teh celic na delovanje možganov in vedenje živali, kar je velik metodološki preboj za nevroznanost.”  

Četrtek je bil posvečen kliničnim vsebinam, ki so se nanašale na rahabilitacijo poškodovanih možganov, ki lahko poteka tudi skozi ti. študijske krožke, skozi vedenjsko-kognitivno terapijo, ali pa v obliki skupinske terapije.

V petek je sledila okrogla miza o kontroverzni temi - možganskem dopingu. Naše kognitivne/mentalne zmožnosti treniramo ne zgolj z umskimi aktivnostmi (npr. reševanje čim večjega števila spominskih nalog za čim boljši spomin; prakticiranje mnemotehnik), temveč tudi z določenimi farmakološkimi substancami, ki jih pravimo kognitivni spodbujevalci. Govorci so nam predstavili pogled farmakologinje, psihologa in politologa o tem, kdaj je uporaba kognitivnih spodbujevalcev smiselna, kdaj pa naj bi šlo za zlorabo.

Teden smo zaključili s sobotnimi delavnicami, kjer so se obiskovalci lahko podučili o mnemotehnikah, meditaciji, povadili svoje možgansko valovanje z igro Mindflex, ali pa z otroki ustvarjali možgansko navdahnjene umetnine.


© SiNAPSA 2003-2012