S starostjo upada sposobnost za selektivno osredotočenje in usmerjanje pozornosti

Science Daily, 4. 11. 2010

Raziskovalci iz Univerze v Torontu poročajo, da vidna pozornost oziroma sposobnost možganov, da selektivno filtrirajo informacije in usmerjajo trenutno pozornost na relevantne dražljaje, z leti upada, zaradi česar so starejši odrasli manj sposobni inhibirati distraktorje oziroma ločiti relevantne informacije od irelevantnih.

Poleg tega ta z leti vedno bolj prepusten pozornostni filter vpliva tudi na način, na katerega je vidna informacija vkodirana v spomin. Starejši odrasli z okvarjeno vidno pozornostjo imajo namreč boljši spomin za nepomembne informacije.

Raziskovalci so s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMRI) posneli aktivnost možganov skupine mladih (s povprečno starostjo 22 let) in starejših (povprečna starost 77 let) odraslih, ko so le-ti gledali slike, kjer so se prekrivali obrazi in pokrajine (na primer hiše in stavbe). Udeleženci so morali svojo pozornost usmeriti zgolj na obraze in prepoznati spol posameznika, prikazanega na sliki. Četudi so lahko videli tudi kraj na slikah, ta informacija za nalogo ni bila pomembna.

Pri mlajših odraslih je bila prisotna aktivnost v področju možganov, ki procesira obraze, medtem ko področje za procesiranje krajev in prostorov ni bilo aktivno. Za razliko pa so rezultati pri starejših odraslih pokazali aktivnost v obeh področjih – tako v področju za procesiranje obrazov, kot tudi v področju za procesiranje krajev. Avtorji zaključujejo, da so starejši odrasli celo v zgodnjih fazah zaznavanja manj sposobni filtriranja pomembnih od nepomembnih informacij. Poleg tega pa so pri udeležencih 10 minut po skeniranju nepričakovano in nenapovedano aplicirali še spominski test, kjer so starejši odrasli lahko bolje prepoznali, kateri obraz je bil prikazan s katero hišo.

Rezultati študije tako kažejo, da je lahko pod različnimi pogoji, ki zahtevajo pozornost, kot je na primer iskanje ključev na obloženi mizi, način selekcioniranja in procesiranja informacij odvisen od starosti. Obe senzorni informaciji, tako relevantna (ključi), kot irelevantna (vsi ostali predmeti na mizi) so zaznani in vkodirani bolj enakovredno. Pri starejših odraslih lahko te spremembe v vidni pozornosti tako širše vplivajo na več kognitivnih deficitov, ki jih običajno opazimo ob normalnem, zdravem staranju, predvsem na tiste, vezane na spominske procese.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012