Uporaba interneta vpliva na način iskanja informacij

Memory, 21. 8. 2016

Vse več ljudi ima internet praktično vedno na dosegu roke in ga uporablja, kadar želi priklicati raznovrstne informacije. Že več raziskav (npr. Sparrow idr., 2011) je pokazalo, da nove tehnologije uporabljamo za “kognitivno razbremenitev” (angl. cognitive offloading), kar pomeni, da si ne zapomnimo informacije same, ampak predvsem to, kje jo lahko najdemo. V nedavni raziskavi pa je ameriške psihologe zanimalo, kako sam dostop do interneta vpliva na to, ali ga bomo dejansko uporabili za iskanje informacij.

V več eksperimentih so udeležencem postavljali vprašanja, ki se nanašajo na splošno razgledanost (npr. Kaj se je zgodilo 29. oktobra 1929?), med katerimi so bila nekatera lahka, druga pa težja. Udeležence so razdelili v tri skupine: prvi skupini so naročili, naj na vprašanja odgovorijo s pomočjo uporabe Googla, druga skupina pa je morala na vprašanja odgovoriti po spominu. Tretja skupina je bila kontrolna in ni bila izpostavljena temu delu eksperimenta. V drugem delu eksperimenta pa so bile skupine izpostavljeni enakemu pogoju, in sicer so imeli vsi na voljo uporabo interneta, vendar le-ta ni bila obvezna.

Rezultati so pokazali, da so se udeleženci, ki so v prvem delu eksperimenta morali uporabljati internet, tudi v drugem delu veliko pogosteje zanašali na Google v primerjavi z ostalima skupinama. V nadaljnih eksperimentih so pokazali še, da je uporaba interneta manjša, kadar je ta težje dostopen (npr. če ne sedimo neposredno za računalnikom). Zanimiva je tudi ugotovitev, da so imeli udeleženci iz prve skupine po eksperimentu manjši rezultat na lestvici potrebe po kogniciji. To je psihološka poteza, ki odraža, kolikšno potrebo imajo posamezniki po razumevanju in strukturiranju zunanjega sveta. Uporaba Googla naj bi torej zmanjšala željo po zahtevnih kognitivnih vedenjih, vendar je za zanesljivejše zaključke potrebnih več raziskav.

Kakšen pomen imajo ti rezultati za naše vsakodnevno življenje? Na prvi pogled nas stalno zanašanje na zunanje vire informacij poleni in slabi naše kognitivne zmožnosti. Filozofa Clark in Chalmers bi morda odgovorila drugače. V svojem članku The Extended Mind predstavljata idejo, da so tudi objekti zunaj naših možganov lahko del našega uma. Če si denimo informacije zapišemo na listek papirja, je to namreč funkcionalno enakovredno kot če si jih zapomnimo.

V prid hipotezi, da zanašanje na zunanje vire informacij ni nujno slabo, govorijo tudi rezultati iz opombe v članku o prej opisanem eksperimentu. Udeleženci iz prve skupine, ki so bili predhodno izpostavljeni uporabi interneta in so ga bolj uporabljali za iskanje informacij, so na zastavljena vprašanja v večji meri odgovorili pravilno. Še posebej je bila ta razlika opazna pri težjih vprašanjih (90 % pravilnih odgovorov proti 19 % v drugi skupini).

Pomenljivo pa je dejstvo, da so prav vsi udeleženci raziskave vsaj enkrat uporabili tekom eksperimenta Google. Si še znamo predstavljati, kaj se zgodi, ko popkovino z internetom prerežemo?

Povzetek: A. M.

Vir: Memory


© SiNAPSA 2003-2012