Statut Društva

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Ur.l.RS, št. 95/60 in 89/99) je bil na ustanovni skupščini SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost, ki je bila dne 20.5.2003, sprejet, na redni skupščini dne 12.1.2007 pa dopolnjen in spremenjen

STATUT SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost

I. Splošne določbe

1. člen

Polno ime društva je "SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost", kratko ime je "SiNAPSA, društvo za nevroznanost", v nadaljevanju besedila "društvo". V mednarodnih stikih se uporablja angleško izvedbo imena, in sicer le polno ime "SiNAPSA, Slovenian Neuroscience Association". Društvo je apolitično, neversko, nesektno, strokovno, prostovoljno društvo, ki združuje strokovnjake in raziskovalce s področja nevroznanosti.

2. člen

Sedež društva je: na Inštitutu za patološko fiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana. Društvo je pravna oseba, ki posluje po tem statutu in v skladu z zakonom o društvih. Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

3. člen

Društvo se lahko združuje z drugimi sorodnimi organizacijami s sorodnimi in podobnimi nameni in cilji na vertikalni in horizontalni ravni v tujini in domovini, v skladu z zakonom o društvih.

4. člen

Društvo predstavlja v Republiki Sloveniji in v tujini predsednik, v njegovi odsotnosti tajnik društva.

5. člen

Društvo ima svoj znak in pečat. Znak Društva predstavlja stilizirana podoba možganskih vijug v obliki obrisa zemljevida Slovenije, pod njim je izpisano ime društva "SiNAPSA", pod njim pa še opisno ime v slovenščini (Slovensko društvo za nevroznanost) in angleščini (Slovenian Neuroscience Association). Podoba možganskih vijug je izrisana v svetlo modri barvi, besedilo pa je izpisano v črni barvi. Pečat društva je sestavljen iz shematske podobe možganskih vijug v obliki obrisa zemljevida Slovenije, pod njim pa je izpisano ime društva "SiNAPSA". Pečat je enobarven, praviloma v temno modri barvi.

6. člen

Delovanje društva temelji na načelih javnosti in demokratičnosti svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja.

Seje organov društva so javne.

II. Namen, cilji in dejavnosti društva

7. člen

Namen društva je združevanje nevroznanstvenikov pri vzpodbujanju znanstveno raziskovalne dejavnosti na vseh področjih nevroznanosti ter učinkovitem prenosu teh spoznanj na vsa področja osebnega in družbenega življenja z namenom izboljšanja njegove kakovosti.

8. člen

Naloge in cilji društva so:

  • vzpodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela na vseh področjih nevroznanosti, zagotavljanje ustreznih pogojev zanj ter vzpodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja;
  • vzpodbujanje in organizacija izobraževalne dejavnosti na področjih nevroznanosti na dodiplomski in podiplomski ravni;
  • izobraževanje, vzgoja in osveščanje mladine in laične javnosti o pomenu možganov in živčevja ter njihovem normalnem in bolezenskem delovanju;
  • informiranje laične, strokovne in zakonodajne javnosti o napredkih na področju nevroznanosti in njihovem pomenu za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti življenja;
  • vzpodbujanje zdravstvenega in socialnega varstva na področju poškodb in bolezni možganov in živčevja.

9. člen

Društvo dosega svoje cilje z opravljanjem naslednjih dejavnosti:

  • finančna, organizacijska in informacijska podpora temeljnih, kliničnih, vedenjskih in epidemioloških raziskav s področja nevroznanosti;
  • organizacija in izvedba znanstveno-raziskovalnih, strokovnih in izobraževalnih srečanj in programov z vseh področij nevroznanosti;
  • sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja na vseh področjih nevroznanosti;
  • materialna in informacijska podpora izobraževanja učencev, dijakov, študentov, mladih raziskovalcev in strokovnjakov s področja nevroznanosti;
  • sodelovanje z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami s podobnimi ali enakimi cilji;
  • organizacija in koordinacija skupnega delovanja strokovnih organizacij s področja nevroznanosti, združenj bolnikov z nevrološkimi in psihiatričnimi boleznimi in predstavnikov relevantne industrije pri zagotavljanju ustreznih pogojev za znanstveno raziskovalno dejavnost, učinkovit in pravočasen prenos spoznanj v klinično prakso ter njihovo uporabo za izboljševanje splošne kakovosti življenja;
  • organiziranje tečajev, predavanj, delavnic in širših družbenih akcij z nameni osveščanja javnosti vseh življenskih obdobij o uporabi nevroznanstvenih spoznanj za zagotavljanje polnega življenja, preventivo pred različnimi boleznimi in okvarami živčevja, premagovanje zmotnih prepričanj in predsodkov o njih in prizadevanja k razvoju zdrave družbe;
  • vzgoja in izobraževanje otrok in šolske mladine ter njihovo vključevanje v aktivnosti z nevroznanstveno vsebino;
  • informiranje in izobraževanje zainteresirane javnosti vseh življenskih obdobji o skrbi
  • zbiranje in posredovanje strokovnih informacij na področju nevroznanosti prek interneta, ustreznih publikacij in drugih medijev;
  • oblikovanje in urejanje lastne spletne strani;
  • priprava in izdajanje tiskanih in elektronskih publikacij.

10. člen

Društvo opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

  • prodaja promocijskih materialov,
  • izdaja in prodaja tiskanih in elektronskih publikacij,
  • organizacija in izvedba dobrodelnih dražb,
  • pridobivanje sponzorskih sredstev,
  • nudenje svetovalnih storitev s področja nevroznanosti.

Društvo opravlja pridobitne dejavnosti skladno z določili zakona o društvih ter le v obsegu potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne dejavnosti.

III. Članstvo

11. člen

Članstvo v društvu je:

  • redno,
  • častno,
  • študentsko.

Državljanstvo Republike Slovenije ni pogoj za članstvo.

12. člen

Redni član društva lahko postane vsak strokovnjak ali raziskovalec s področja nevroznanosti, ki zaprosi za članstvo in pridobi pisno podporo dveh rednih ali častnih članov društva. Kandidat postane redni član, ko izpolni naslednje pogoje:

  • podpiše pristopno izjavo,
  • sprejme statut društva,
  • vplača članarino.

Naziv častni član je posebno priznanje, ki se ga podeli zaslužnemu znanstveniku oziroma strokovnjaku. Način podeljevanja častnega članstva in njegove pravice predpiše društvo s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina društva. Častni člani nimajo pravice odločanja – da so voljeni in izvoljeni v organe društva. Častni člani so opravičeni plačila članarine.

Študentski član lahko postane študent dodiplomskega ali podiplomskega študija, ki se aktivno ukvarja z raziskovanjem in/ali izraža pristen interes za nevroznanost. Študentski član ne more biti voljen član organov društva.

13. člen

Pravice rednih članov so:

  • da volijo in so voljeni v vse organe društva,
  • da sodelujejo pri delu organov društva,
  • da sodelujejo pri izvajanju dejavnosti društva,
  • da aktivno oblikujejo in uresničujejo program dela društva,
  • dostop do informacij, ki prispejo na društvo.

Pravice študentskih članov so:

  • da volijo organe društva,
  • da sodelujejo pri delu organov društva,
  • da sodelujejo pri izvajanju dejavnosti društva,
  • da aktivno oblikujejo in uresničujejo program dela društva,
  • dostop do informacij, ki prispejo na društvo.

Študentski člani so upravičeni do popusta pri plačilu članarine.

14. člen

Dolžnosti članov so:

  • da tvorno prispevajo k delovanju društva,
  • da spoštujejo ta statut in ostale akte društva,
  • da izpolnjujejo sklepe skupščine in drugih organov društva,
  • da z osebnim delom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva,
  • da opozarjajo na nepravilnosti v delu društva,
  • da poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva.

15. člen

Članstvo preneha:

  • z izstopom,
  • z izključitvijo,
  • z neplačevanjem članarine,
  • s smrtjo,
  • z neizpoljnjevanjem dolžnosti članstva.

Študentsko članstvo preneha z izgubo statusa študenta.

O pridobitvi članstva ali izgubi le-tega odloča upravni odbor skladno z določbami tega statuta.

IV. Organi društva

16. člen

Organi društva so:

  • skupščina,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče.

Za člane zadnjih treh organov velja načelo nezdružljivosti funkcij.

Mandatna doba vseh voljenih organov je 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isto funkcijo.

17. člen

Skupščina je najvišji organ društva in jo tvorijo vsi redni, študentski in častni člani. Skupščina voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor ter častno razsodišče skladno s pravilnikom o volitvah. Skupščina na predlog upravnega odbora imenuje odbore in komisije, ki so poleg osnovnih potrebni za delovanje oziroma izvajanje nalog društva.

18. člen

Skupščina je lahko redna ali pa izredna. Upravni odbor je dolžan enkrat letno sklicati redno zasedanje skupščine. Datum in predlagani dnevni red skupščine morata biti objavljena vsaj dva tedna pred pričetkom.

Izredno skupščino se skliče po potrebi in sicer na predlog upravnega odbora, nadzornega odbora ali pa na podlagi zbranih podpisov vsaj petine članov. Izredno skupščino je možno izvesti tudi dopisno. Na izredni skupščini se razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana.

19. člen

Skupščina sprejema sklepe z navadno večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 vseh članov društva.

20. člen

Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku prisotna več kot polovica vseh članov društva. Če ob predvidenem pričetku skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za 30 minut, nakar skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov.

Skupščino odpre predsednik društva in jo tudi vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Po potrebi skupščina izvoli tudi druge organe, potrebne za delo skupščine.

O skupščini se vodi zapisnik, ki ga podpišeta dva overovitelja zapisnika in delovni predsednik ter zapisnikar.

21. člen

Pristojnosti skupščine:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • razpravlja o delu in poročilih organov društva,
  • sprejema letno delovno poročilo in finančno poročilo,
  • sprejema delovni načrt in finančni plan,
  • potrjuje ustanavljanje projektnih skupin,
  • sprejema letna delovna poročila projektnih skupin,
  • sklepa o članstvu v ustreznih zvezah društev,
  • potrjuje delegate društva v drugih društvih in združenjih,
  • voli in razrešuje organe društva,
  • določa višino članarine,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje pravne akte društva,
  • odloča o prenehanju društva,
  • podeljuje naziv častnega člana društva,
  • kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča,
  • odloča o vseh drugih zadevah društva, ki jih ni poverila v odločanje drugim organom.

22. člen

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki sklicuje skupščino društva in izvaja na skupščini sprejete naloge in načrte. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

23. člen

Upravni odbor tvorijo naslednji člani:

  • predsednik,
  • pretekli predsednik,
  • tajnik,
  • blagajnik,
  • 4 člani, ki jih izvoli skupščina,
  • vodje projektnih skupin.

Predsednik upravnega odbora je obenem tudi predsednik društva. Predsednik vodi društvo, ga zastopa in predstavlja ter vodi in sklicuje upravni odbor.

Pretekli predsednik opravlja podporno in svetovalno funkcijo predsedniku upravnega odbora. Je polnopravni član upravnega odbora. V primeru odsotnosti predsednika ga po dogovoru s tajnikom društva nadomešča v funkciji zastopanja in predstavljanja društva.

Tajnik upravnega odbora skrbi za zakonitost delovanja društva, je zadolžen za organizacijo sej skupščine in upravnega odbora, vodi zapisnik seje upravnega odbora, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti z vsemi njegovimi pooblastili. Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru.

Blagajnik vodi finančno poslovanje društva ter skrbi za njegovo finančno in materialno stanje. Delo blagajnika je javno, za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru. O svojem delu blagajnik poroča upravnemu odboru in skupščini.

Vodje projektnih skupin zastopajo člane projektnih skupin, poročajo o svojem delu ter ga usklajujejo z delom društva, njenih organov in ostalih projektnih skupin.

24. člen

Volitve za organe društva razpiše predsednik upravnega odbora. Imena kandidatov morajo biti znana 14 dni pred zasedanjem skupščine. Pravila za izvedbo volitev, časovne roke in kandidaturo podrobneje določa pravilnik o volitvah.

Član, ki je bil izključen iz upravnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča, ne more ponovno kandidirati za našteta mesta.

25. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik društva je dolžan sklicati sejo upravnega odbora, če jo zahtevajo 3 člani upravnega odbora ali nadzorni odbor.

Upravni odbor veljavno sklepa, če je prisotna več kot polovica njegovih članov. Upravni odbor lahko sprejema sklepe tudi korespondenčno. Sklep je sprejet korespondenčno, če zanj glasuje večina članov upravnega odbora. O seji upravnega odbora se vodi zapisnik.

26. člen

Naloge upravnega odbora so:

  • predlaga program dela in pripravi finančni načrt za tekoče leto,
  • izvršuje sprejeti letni delovni načrt,
  • sklicuje skupščine,
  • odloča o tekoči porabi materialno-finančnih sredstev v skladu s finančnim načrtom in programom dela, ki ju sprejme skupščina,
  • poda letno delovno in finančno poročilo ter končno poročilo ob izteku mandata,
  • predlaga višino letne članarine,
  • predlaga spremembe in dopolnitve statuta,
  • predlaga delegate društva v drugih društvih in združenjih,
  • sklepa o sprejemu v članstvo, obravnava izstope iz članstva in sprejema predloge za izključitve in o izključitvi sklepa kot prvostopenjski organ.

27. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina. Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo društva in njegovih organov ter nadzira njegovo materialno in finančno poslovanje.

Nadzorni odbor nadzira izvajanje statuta in drugih aktov društva, izvajanje sklepov društva, izpolnjevanje dolžnosti članov in organov društva, nadzira obveščanje članov o važnejših odločitvah društva ter kontrolira smotrno in pravilno porabo materialnih in finančnih sredstev.

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, a najmanj enkrat letno. Nadzorni odbor sprejema sklepe z 2/3 večino ob prisotnosti vseh treh članov. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

28. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki so izvoljeni na skupščini društva. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Častno razsodišče veljavno sklepa, če so navzoči vsi njegovi člani, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje večina članov.

Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno skupščini društva. Častno razsodišče vodi postopek ugotavljanja kršitve in izreka ukrepe. Postopek ugotavljanja kršitve ureja poseben pravilnik. Častno razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe: opomin, javni opomin, izključitev.

Zoper sklep častnega razsodišča lahko prizadeti član v roku 15 dni vloži ugovor na skupščino društva, ki o zadevi dokončno odloča.

V. Materialno-finančno poslovanje

29. člen

Društvo pridobiva sredstva iz naslednjih virov:

  • članarina,
  • iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev,
  • preko opravljanja pridobitne dejavnosti,
  • iz drugih virov.

30. člen

Društvo vodi knjige in zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju v skladu z računovodskimi merili in standardi za društva in drugimi veljavnimi predpisi.

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa društva pri pooblaščeni finančni inštituciji. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagajniški knjigi.

Vsak redni član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva.

31. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva oz. njegov namestnik ali pooblaščenec.

32. člen

Nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad materialnim in finančnim poslovanjem društva vrši nadzorni odbor, ki o tem poroča upravnem odboru in skupščini.

VI. Javnost dela društva

33. člen

Skupščine in seje organov društva so javne. Za zagotavljanje javnosti dela društva in njegovih organov je odgovoren predsednik. Širšo javnost in člane društva društvo obvešča s pomočjo javnih glasil, spletnih strani in lastnih publikacij.

VII. Prenehanje društva

34. člen

Društvo preneha:

  • če pade število članov pod 10,
  • iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • z odločbo pristojnega upravnega organa o prepovedi dela,
  • po sklepu skupščine z 2/3 večino glasov vseh članov.

V primeru prenehanja dela sprejme skupščina sklep o prenehanju društva in prenosu premoženja po dejavnosti sorodnemu društvu.

VII. Prehodna in končna določila

35. člen

Statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina društva. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut, ki je bil sprejet 12.1.2006.

Ljubljana, dne 12.01.2007.

Predsednica društva

Mara Bresjanac


SiNAPSA 2003-2008 ... Nekatere pravice pridržane