Otroške delavnice: Možgani kot na dlani

Maja Bresjanac, 5. 3. 2008

Predstavljamo nekaj predlogov za vsebine, ki se lahko uporabijo pri otroških delavnicah o možganih in delovanju živčevja na splošno :

1) Naredimo nevron
2) Bodimo nevroni in ustvarimo sinapse
3) Naredimo možgane
4) Koliko veste o možganih in živčevju?
5) Možgani, prostor za sanje
6) Možgani, navodila za uporabo
7) Videoposnetek Možganska delavnica

1) Naredimo nevron

Ko jih pogledamo “od blizu” so vse celice videti imenitne in čudovite, ampak živčne celice, nevroni, ti so nekaj prav posebnega. Imajo izjemno zgradbo, ki ustreza načinu njihovega delovanja: telo nevrona prejema signale iz okolja prek vejam podobnih izrastkov, dendritov, signal pa od telesa potuje vzdolž nitastega aksona, včasih tudi en meter dolgega tankega izrastka, ki se izteče v končiče.

Slika 1: Shematski prikaz nevrona

Nevroni se med seboj razlikujejo in imajo lahko krajše ali daljše aksone, večja ali manjša telesa, dendrite zelo blizu ali precej stran od telesa. Včasih se aksoni razvejijo že blizu telesa.

Slika 2: Shematski prikaz treh značilnih oblik nevronov. A: multipolarni, B: bipolarni in C: psevdounipolarni.

Nekateri nevroni imajo aksone, ki so oviti v membrano pomožnih celic glije kot hrenovka v palačinki (ovoju pravimo mielin). Tako oviti aksoni prevajajo signale hitreje od neovitih.

Slika 3: Nevron z mieliniziranim aksonom: vzdolž prerezan mielin (oranžna puščica) ovija in izolira akson ter omogoča hitrejše prevajanje električnega vzburjenja. Ta ovoj ima ima jedro (modra puščica), saj je mielin v resnici membrana celice glije, ki je kot palačinka ovita okoli aksona.

Poskusimo narediti nevrone! Uporabimo lahko vse, kar imamo na voljo, najbolje pa bo, če so to naši starosti in ustvarjalnim sposobnostim primerni materiali. Tukaj sta dva predloga:

Telo nevrona je lahko en malo večji gumb s štirimi luknjicami, skozi eno ali več luknjic na gumbu speljemo in zavežemo krajše volnene nitke, ki predstavljajo dendrite, skozi preostalo luknjico pa napeljemo daljšo nit, ki predstavlja akson. Na izteku aksona naredimo vozlič, v katerega zavozlamo še nekaj krajših nitk, ki predstavljajo aksonske končiče. Vzdolž aksona pa lahko s kratkimi in ozkimi papirnatimi trakci, ki jih ovijemo okoli aksona tako da si sledijo z vmesnimi nekaj milimmeterskimi presledki, posnemamo mielinsko ovojnico.

Uporabimo lahko tudi staro kuhalnico, ki ji na glavo s tekočim lepilom nalepimo nitke za dendrite, na konec ročaja šop nitk za aksonske končiče, vzdolž ročaja pa navijemo za mielin nekaj zaporednih palačink iz samolepilnega traku. Kuhalnica ima to prednost, da lahko na telo nevrona narišemo jedro in ostale zanimive organele, ki ga sestavljajo: mitohondije, Golgijev aparat in endoplazemski retikulum ter proste ribosome…

Slika 4: Model nevrona iz lesa, gumbkov in vrvice.

Pustite svoji domišljiji prosto pot in naredite nevron kot ga še ni bilo!

2) Bodimo nevroni in ustvarimo sinapse

Aksonski končiči vsebujejo posebne molekule, živčne prenašalce (nevrotransmitorje). Ko električni signal pripotuje do aksonskih končičev, se iz njih sprostijo za dani nevron značilni nevrotransmitorji. Sprostijo se v sinapso, kot pravimo špranji med dvema nevronoma. Nevrotransmitorji potujejo skozi sinaptično špranjo do membrane naslednje celice, ki ji posredujejo nevronsko sporočilo na kemičen način. Tako se nevroni pogovarjajo med seboj!

Sporočanje med nevroni lahko ponazorimo tudi sami! Denimo takega, kot je tisti na sliki 2c: naša desna dlan s prsti predstavlja podaljšek z dendriti, ki lovijo sporočila iz okolja in sporočajo informacije telesu (glava), telo pa informacijo posreduje vzdolž aksona do končičev (dlan leve roke s prsti). V končičih ima nevron že sintetizirane nevrotransmitorje (mi pa majhno žogico, ki ponazarja mešiček z nevrotransmitorjem).

V igri nas lahko sodeluje več. Vsakdo ima svoj mešićek z nevrotransmitorjem (žogico drugačne barve) v levi dlani, desna pa je prazna. Stopimo v vrsto in smo med seboj na razdalji, da se s stegnjenimi rokami dotaknemo drug drugega. Igra se začne, ko prvi v vrsti od vodje dobi signal – žogico v desno roko. Takoj za tem stegne levo roko in žogico, ki jo je držal v njej posreduje naslednjemu v vrsti, ki se na ta signal odzove tako, da stegne svojo levo roko in poda svoj “nevrotransmitor” naslednjemu…

Če imamo meter in štoparico, lahko izmerimo čas, ki je potreben, da signal prepotuje razdaljo od prvega do zadnjega “nevrona” v vrsti in iz časa in razdalje izračunamo hitrost prenosa sporočila.

Ali veste, da se vzdolž posameznega aksona signal (električno vzburjenje, ki mu pravimo akcijski potencial) prenaša s hitrostjo več deset metrov na sekundo? V sinapsah med nevroni, kjer je za prenos signala potrebno delovanje nevrotransmitorjev, pa gre dosti počasneje. Kot v naši igri!

Sporočanje bi šlo veliko hitreje, če bi se signal med nevroni prenašal kar električno (pri naši igri lahko to preverimo tako, da namesto podajanja žogice posredujemo sporočilo drug drugemu kar s stiskom roke).

3) Naredimo možgane

Možgani so sestavljeni iz zapletenega mrežja nevronov in še številnejših pomožnih celic glije. Možgani delujejo ves čas in nikoli ne mirujejo (tudi med spanjem ne), pri opravljanju določenih nalog pa so nekateri deli možganov še prav posebno dejavni. Čeprav je za normalno delovanje možganov pomembno prav usklajeno delovanje celote, lahko rečemo, da so posamezni deli možganov poudarjeno pomembni za nekatere človekove sposobnosti. V grobem lahko možgane razdelimo na režnje in rečemo, da ima: - čelni reženj posebno pomembno vlogo v našem razmišljanju, načrtovanju, reševanju problemov, osebnostnih značilnostih, čustveih odzivih, gibanju in delno v govoru; - temenski reženj je ključnega pomena za natančno zaznavo in ločevanje dražljajev kot so dotik, pritisk, temperatura in bolečina; - senčni reženj je pomemben za zaznavo in prepoznavo slušnih dražljajev in za pomnenje; - zatilni reženj igra poglavitno vlogo pri številnih plateh zaznave vida.
Poleg teh režnjev so del možganov tudi mali možgani, ki se nahajajo pod zatilnim režnjem. Iz možganov pa kot pecelj navzdol v hrbtenjačo poteka možgansko deblo, kjer so pomembni predeli za uravnavanje dihanja in bitja srca.

Poskusite iz raznobarvnega plastelina oblikovati možgane po modelu na sliki 4. Ne pozabite na vijuge! Ali veste, da je možganska skorja nagubana, ker sicer za njeno obsežno površino v lobanji ni dovolj prostora?!

Slika 5: Shematski prikaz pogleda na človeške možgane od strani z oznakami poglavitnih delov

4) Koliko veste o možganih in živčevju?

Vam gredo križanke od rok? Bi poskusili sestaviti križanko samo iz pojmov vezanih na delovanje in zgradbo nevronov in živčevja?

Izbrane izdelke nam lahko pošljete in izbor najboljših prejetih del bomo objavili na spletnih straneh!

5) Možgani, prostor za sanje

Tisto poglavitno, kar nas dela edinstvene, po čemer se ločimo od vseh drugih ljudi, so naši možgani. Obenem so v rahločutnosti, pozornosti, modrosti in v spretnostih, ki nam jih omogočajo možgani, tudi izhodišča za zbliževanje z drugimi, za polnovredno in zadovoljno življenje v skupnosti. Iz možganov izvirajo hrepenenje, sla in ljubezen, previdnost, pogum in strastno sledenje navdihom, ki nas včasih po zapletenih življenjskih poteh peljejo bliže sebi, drugič pa nas lahko odnesejo skoraj nedosegljivo stran od drugih.

“Možgani, prostor za sanje”, tak je naš letošnji predlog za ustvarjanje na temo možganov. Pišite, pesnite, slikajte, kiparite. Ustvarjajte in pri tem se ne pozabite spomniti, da vse, kar počnete in vse, kar ob tem doživljate, izvira iz možganov…

6) Možgani, navodila za uporabo

Kako pomnimo in kako si lahko včasih pomagamo zapomniti in priklicati zapomnjeno? Nekaj več o tem, s predlogom za praktični preizkus, najdete v drugem prispevku.

7) Videoposnetek možganska delavnica

Pri SiNAPSI smo z dovoljenjem avtorja dr. Erica Chudlerja iz Univerze države Washinton v Seattlu, ZDA, prevedli in priredili izobraževalni video-posnetek Možganska delavnica za uporabo v slovenskem šolskem ali obšolskem izobraževanju. Glasove sta prispevala Blaž Koritnik in Maja Bresjanac, snemanje in montaža slovenskega prevoda pa sta delo Nataše Ivanuš, ki se ji za pomoč najlepše zahvaljujemo!

Izvirnik v angleškem jeziku je prosto dostopen na strani BrainWorks UWTV, kjer si lahko ogledate vsebino posnetka in se odločite, ali bi slovensko sinhronizirano inačico želeli uporabiti.

Avtorica: Maja Bresjanac Ilustracije: SaMaDa


© SiNAPSA 2003-2012