SiNAPSA | Teden možganov | Teden možganov 2013

Teden možganov 2013 - Na sledi razvoju

Maribor, 13. 3. 2013

Dvorana Borisa Podrecce, Stavba rektorata, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor

17.00 - 17.35 Ali so tudi možgani modri in roza? Razlike v možganih med spoloma, Gregor Majdič

Čeprav se naš genom razlikuje v manj kot enem odstotku, se moški in ženske razlikujemo po številnih zunanjih značilnostih kot so višina glasu, poraščenost po obrazu in telesu, prisotnost ali odsotnost prsi in druge. Vzrok za večino razlik v zunanjih značilnosti so spolni hormoni, ki jih izločajo moda ali jajčniki, in poskrbijo za to, da moški izgledajo kot moški in ženske kot ženske. Kaj pa v notranjosti naših teles? Se moški in ženske tudi razlikujemo? Številne raziskave v zadnjih 50 letih so pokazale, da so razlike med spoloma v delovanju mnogih notranjih organov, in tudi v možganih. V predavanju bo predstavljeno, kaj danes vemo o razlikah v možganih, kaj so glavne razlike v možganih med spoloma in kako te razlike nastanejo.

17.35 - 17.45 Diskusija

17.45 - 18.20 Flavonoidi v hrani: Ali lahko z dieto vplivamo na zdravo staranje možganov?, Lovro Žiberna

Najpomembnejši viri flavonoidov v prehrani ljudi so živila rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, zdravilne rastline, zeleni čaj, rdeče vino in ostala. Flavonoidi so rastlinski sekundardni metaboliti, ki dajejo barvo cvetovom, sadežem in listom - v človeškem telesu ne nastajajo, ampak izvirajo iz prehrane. Glede na kemijsko zgradbo so zelo raznolika in obsežna skupina molekul (do 8000 različnih molekul). Epidemiološke in klinične študije so pokazale, da redno uživanje flavonoidov ščiti organizem pred številnimi kroničnimi degenerativnimi boleznimi in zavira s starostjo povezan upad kognitivnih sposobnosti. Vendar pa nizka biološka uporabnost flavonoidov, ki so v človeški plazmi v zelo nizkih koncentracijah, daje dvom, ali je njihova znotrajcelična koncentracija v tarčnih tkivih dovolj velika za doseganje opisanih zaščitnih učinkov. Na predavanju bo predstavljeno, kako flavonoidi iz prebavil dosežejo možgane in trenutno znanje o njihovih učinkih na centralni živčni sistem.

17.20 - 18.30 Diskusija

18.30 - 19.05 Bolezen mielina osrednjega živčevja, Tanja Hojs Fabjan

Multipla skleroza (MS) je kronična, avtoimunska, vnetna, demielinizacijska in degenerativna bolezen osrednjega živčevja (OŽ). MS je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Ženske zbolijo za MS dvakrat pogosteje kot moški. Zanjo je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini OŽ, zato so simptomi in znaki bolezni zelo različni in nepredvidljivi. Pri bolniku lahko klinično ugotovimo motnjo občutenja, ohromelost, prizadetost malih možganov, vnetje vidnega živca, prizadetost možganskega debla in hrbtenjače. Diagnoza MS je klinična. Uporaba magnetnoresonančnega slikanja (MR) in parakliničnih preiskav pa pomembno povečata zanesljivost diagnoze. Podatki o poteku bolezni in nevrološki pregled so po novih merilih osnova za prepoznavo bolezni. Potek MS je pri bolnikih lahko različen in vsaj na začetku recidivno remitenten, kasneje sekundarno napredujoč, poznamo pa tudi primarno napredujočo obliko MS. Od poteka bolezni je odvisna izbira načina zdravljenja. Pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj je v zgodnji fazi MS dokazana boljša učinkovitost zdravljenja z imunomodulatornimi zdravili.