Teden možganov 2017: Krizni novi svet

Ljubljana, 14. 3. 2017

Atrij ZRC, Novi trg 2

SiNAPSINA delavnica za otroke

10:00–13:00 Kdo je sploh ta gospa Kriza?
Število udeležencev: 30

Kriza. Beseda z nič kaj optimističnim prizvokom. Pa so res vse krize tako zelo slabe? Se lahko iz krize naučimo tudi česa novega? Na kakšen način se z njimi v življenju spoprijemati? In konec koncev – kaj sploh razumemo pod besedo kriza?

Letos se bomo tudi pri otroških delavnicah držali rdeče niti tedna možganov. Z otroki se bomo pogovarjali o zgornjih vprašanjih in skupaj preko različnih delavnic iskali odgovore. Spoznali bomo uporabnost skupinskega dela pri reševanju kriznih situacij, hkrati pa se bomo naučili tudi nekaj zanimivih dejstev o naših možgančkih in se v usvojenem znanju tudi preizkusili. Brez skrbi, ne bomo se samo učili! V učenje in razmišljanje bomo vnesli tudi ustvarjanje in igro in vsekakor poskrbeli za zabavno in poučno dopoldne.

Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda. Posamezna šola lahko prijavi po dva učenca iz triade. Število mest je omejeno na 30 otrok. Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 9. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest. Na ta elektronski naslov se lahko obrnete tudi za kakršna koli dodatna vprašanja. Na delavnicah je zaželeno spremstvo vsaj enega učitelja na šolo. Ob prijavi vas prosimo, da navedete razred udeležencev in kontakt mentorja, kamor bomo poslali dodatna navodila. Se vidimo!

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Terminator 2
James Cameron, 1991, 137 min

V drugem delu Terminatorja Skynet, umetna inteligenca iz postapokaliptične prihodnosti, vnovič poskusi v preteklosti umoriti in izbrisati bodočega voditelja človeškega odpora Johna Connorja. Tokrat se junak v svoji adolescenci znajde v navzkrižnem ognju med Arnoldom, motoristom, zastarelim kiborgom, mišičnjakom, očetom, angelom, ki so mu ga kot varuha poslali ljudje, in med terminatorjem policistom, Satanom, avtoritativno zloveščim bitjem iz tekoče kovine, ki lahko zavzame poljubno obliko, celo obliko Connorjeve mame. Priča smo vratolomni testosteronski streljačini akcijskega filma, ki zaobjame vidike vloge družine, opozori na pretnje prepuščanja svobodne izbire umetni inteligenci in nam pusti v premislek vprašanja o smislu obstoja in boja za preživetje.

Po filmu bo sledila diskusija z dr. Matejem Černigojem, socialnim psihologom in predavateljem na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Atrij ZRC, Novi trg 2

Stres in digitalizacija užitka: po bližnjicah do bolezni telesa in duše

Pridružite se nam na popotovanju. Z možgani v eni in krizo v drugi roki se bomo sprehodili od samih začetkov – ko smo se ob soočanju z velikimi mačkami deževnih gozdov odločali med bojem ali begom – pa do kriznega novega sveta, v katerem nas obkrožajo abstraktnejše in manj oprijemljive nevarnosti in skušnjave. Načini spoprijemanja z njimi so pogosto kompleksni in prinašajo nove prepreke in priložnosti.

Predavanja o kliničnih temah bodo na sporedu v torek in četrtek.

V torek se bomo posvetili stresu, njegovim posledicam na človeški duši in telesu ter (mal)adaptivnim odzivom nanj. Ko stiske postanejo prevelike ali preveč tuje, da bi jih duša mogla zaobjeti, lahko mesto boja in bega postane kar naše telo. Govorili bomo torej o psihosomatiki: zakaj lahko partnerski nesporazum povzroči bolečino v trebuhu, zahtevna služba pa migreno? Kako se s takimi težavami spopada sodobna medicina?

15:30–15:40 Nagovor

15:40–16:25 Stres (in) čustva: med organizmom in okoljem, med telesom in dušo
dr. Vid V. Vodušek

16:25–17:10 Mehanizmi psihosomatike
prof. dr. Maja Bresjanac, patofiziologinja

17:10–17:25 Odmor

17:25–18:10 Psihosomatika v vsakdanji praksi gastroenterologinje
Sanela Banović, gastroenterologinja

18:10–18:55 Študija primera in dobre prakse v kontekstu nemške psihosomatske medicine
Klara Širca

18:55–19:25 Pogovor z občinstvom

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

20.00 Samorastniki
Igor Pretnar, 1963, 95 min

Na Karnicah, veliki domačiji, kjer imajo hlapce in dekle, svojo zgodbo zapečati prepovedana ljubezen med Ožbejem Karničnikom, sinom domačije, in deklo Meto Hudabivško. Ker sta pripadnika različnih socialnih slojev, njuno razmerje požanje precej pozornosti v vsej vasi. Navkljub neodobravanju njunemu razmerju Meta bije boje in tako rodi Karničnikom kar pet otrok. Samorastniki so družbeno izključeni, Mete pa niti fizično trpinčenje niti psihično ponižanje ne ustavi v ljubezni in volji do življenja. Bodo imeli dovolj moči, da premagajo osebne, medosebne in družbene stiske? Se bodo preprosto vdali v njihov položaj in nehali boriti? Kdo so samorastniki danes? In – kje so? Koliko hudabivške krvi še imajo v sebi?

Film preslikava različne vrste stisk in bojev, s katerimi se lahko srečujemo tudi danes. Po projekciji filma bo z nami odpirala vprašanja doživljanja stisk in bojev sodobnih samorastnikov Dolores Trol, študentka kognitivne znanosti.

SiNAPSINE delavnice za odrasle

16.00–17.30 Čuječnost skozi dih
Lokacija: Zemljepisni muzej, Gosposka ulica 13, Ljubljana
Izvajalka: Maja Gostič
Število udeležencev: 15
Pripomočki: armafleks in udobna oblačila
Prosta mesta so že zapolnjena.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se sredi navadnega dne nenadoma vprašali *»Ali sem zaklenil/-a vrata?!« Vse, ki vas zanima, kako pride do takšnih in drugačnih trikov delovanja možganov vabimo na izkustveno delavnico. Med drugim bomo kot nenadomestljiv del meditacijske prakse obravnavali tudi dih, ki je most med umom in telesom. Paradoksalno je, kako malo pozornosti namenjamo dihanju, medtem ko pravzaprav dihamo vsak trenutek našega življenja. Izkušnja čuječnostne meditacije bo podana skozi dve vodeni tehniki, ki sta osnova zaznavanja in spoznavanja trenutka tukaj in zdaj. Namen delavnice je prilagoditi obravnavano tematiko vsem udeležencem, upoštevajoč njihova zanimanja, predloge in ideje. Tako bo lahko vsak polno sodeloval in od delavnice odnesel največ zase.

Čuječnost je zelo priljubljena praksa spoprijemanja s stresom, kjer jo v zahodnem svetu večina ljudi pozna kot »nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka, tukaj in zdaj«. Razvijamo jo lahko skozi postopne vaje usmerjene pozornosti, ki za doseganje sposobnosti polne prisotnosti in decentralizacije toka misli zahtevajo redno vadbo. Podobno kot pri športnem treningu so dolgoročni učinki opazni šele po določenem času. Znanstvene raziskave so ugotovile mnoge pozitivne spremembe izboljšanja kakovosti življenja, med drugim tudi upad depresivnosti in anksioznosti. Uporabni so tudi kratkoročni učinki, saj nas čuječe zavedanje trenutka umiri in osveži funkcije avtonomnega živčnega sistema.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 10. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Maja Gostič je psihologinja in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. V svojem delu se posveča predvsem mejnim področjem človeške zavesti in njenega delovanja. Magistrirala je iz področja sanj v povezavi z osebnostjo in mestom nadzora. Zanimajo jo možganski procesi med tehnikami sproščanja in meditativnimi praksami, kjer se je osredotočila na čuječnost. Leta 2012 je opravila dvomesečni program celostnega obvladovanja stresa, kjer se je spoznala z osnovami redne prakse čuječnosti. Od takrat naprej jo v kombinaciji z drugimi tehnikami kultivira in nadgrajuje vsak dan.

16.00–17.30 Destigmatizirajmo duševne motnje!
Lokacija: Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana
Izvajalca: Anja Javorič in Jakob Kveder
Število udeležencev: 20

Ali ste se kdaj spraševali, kaj se dogaja v zavesti osebe s shizofrenijo ali kako drugo duševno motnjo? Ali bi si upali vsaj za trenutek občutiti delček njihove resničnosti?

Duševne stiske so ene izmed pogostejših vzrokov pojava zelo različnih duševnih motenj. Tekom življenja prizadenejo enega od štirih ljudi po svetu. Kljub tako veliki pojavnosti pa so še vedno močno stigmatizirane. Tako duševne krize velikokrat prerastejo tudi v družbeno krizo. Iz teh razlogov je ključnega pomena ozaveščanje javnosti in razbijanje mitov o duševnih motnjah, ki v sodobni družbi še vedno ohranjajo status tabuja. Delavnica je usmerjena tako k spoznavanju nekaterih najpogostejših duševnih motenj (npr. depresija) kot tudi odprti diskusiji o tej tematiki.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 10. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Anja Javorič in Jakob Kveder sta študenta drugega letnika psihologije v Ljubljani. Za vodenje delavnic sta se izobraževala preko EFPSE (Evropske federacije društev študentov psihologije), prav tako pa sta od konca lanskega leta tudi trenerja mehkih veščin in od začetka tega študijskega leta sodelujeta kot trenerski par pri izvajanju delavnic. Prav tako pa je od začetka tega študijskega leta Anja tudi koordinatorica evropskega projekta Mind the Mind, v okviru katerega študenti psihologije izvajajo delavnice na temo destigmatizacije duševnih motenj za srednješolce in odrasle.

16.30–18.00 Izkustveno gledališka delavnice: kako se ustvarja in rešuje kriza med nami Lokacija: Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14, Ljubljana
Izvajalec: Matic Munc
Število udeležencev: 20

»Vloga gledališča ni v določanju pravilne poti, ampak zgolj v nudenju sredstev za raziskovanje vseh možnih poti.« – Augusto Boal

Si kdaj med gledališko predstavo zaželiš, da bi lahko vanjo posegel in nekaj spremenil? Si zaželiš, da bi spremenil scenarij? Dobiš potrebo, da bi za določen moment ti stal na sceni in bi se igra razvila v drugo smer? Te zanima na kakšen način se lahko povežeta gledališče in vsakodnevne individualne in družbene (krizne) situacije? Ste kdaj razmišljali, kako se ustvari krizna situacija med soljudmi, kaj jo kreira, kako se širi, razpleta in zakaj ravno tako? Kako lahko spremenimo tok dogajanja in dogodkov, da do krize na individualni in/ali družbeni ravni ne bi prišlo? Si morda ti tisti, ki ima »niti« v rokah? Ali pa si mogoče preprosto ljubitelj gledališča in bi rad doživel nekoliko drugačno gledališko izkušnjo?

Izkustveno gledališče za vas pripravlja posebno gledališko doživetje, kjer gledalci ne boste zgolj gledalci v običajnem pomenu besede, ampak po želji tudi aktivni soustvarjalci gledališkega dogajanja. To torkovo popoldne ne bo omejeno na eno samo (pravilno) pot, ampak na raziskovanje neznanega števila poti, omejenih z odkritostjo naše ustvarjalnosti in (pre)drznosti. Vnaprejšnjega scenarija ni. Ustvarimo ga skupaj.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 10. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Matic Munc je diplomirani psiholog z opravljenim strokovnim izpitom iz socialnega varstva in izobraževanjem za vodenje edukativnih skupin za depresijo ter anksioznost. Je v procesu izobraževanja iz kognitivno-vedenjske terapije. V preteklosti je bil zaposlen na CSD Ljubljana Moste-Polje in ZPKZ Ljubljana. Sedaj pa je svetovalec v samostojni dejavnosti – Psihosocialna svetovalnica Akcija! Matic Munc s.p. Pogosto svoja mnenja, videnja, refleksije deli na širših družbenih omrežjih. Sodeluje v samoiniciativni skupini mladih psihologov, (bodočih) terapevtov in igralcev, ki se ukvarja s t. i. izkustvenim gledališčem.

17.00–19.00 Komunikacija na preizkušnji
Lokacija: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, Ljubljana
Izvajalci: Sara Fabjan, Katja Gajgar, Anja Ibrčič, Kristina Kolle, Matic Prinčič in Dijana Radovanović
Število udeležencev: 20

Koliko osebnih zgodb/podatkov/informacij bi zaupal nekomu, ki ga poznam nekaj minut? Ali v odločanju trdno stojim za svojimi prepričanji in se ne podrejam mnenju drugih? Kako jasno komuniciram z ljudmi okoli sebe?

Gotovo ste opazili, kako neverjetno pomembna lastnost človeških bitij je komunikacija; z njo prenašamo informacije do drugih, sooblikujemo svet, ustvarjamo družbo v kateri sobivamo. Načini, kako si vsak posameznik interpretira situacije, neizbežno vplivajo na njegovo komunikacijo, le-ti pa niso vedno najbolj jasno opredeljeni ali izraženi. To lahko privede do (večjih ali manjših) kriz tako na individualni, medosebni kot družbeni ravni.

V delavnici bomo z različnimi metodami poskušali pospešiti, zavreti ali zmesti komunikacijo v skupini in spodbuditi refleksijo o tem, kako komuniciramo med sabo, ko smo soočeni z določeno vrsto »krize«.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 10. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Sara Fabjan, Katja Gajgar, Anja Ibrčič, Kristina Kolle, Matic Prinčič in Dijana Radovanović so člani Sinapse in študentje različnih smeri, od psihologije, kognitivne znanosti do prevajalstva.


© SiNAPSA 2003-2012