Teden možganov 2019: Na pragu bolečine

Ljubljana, 14. 3. 2019

Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

SiNAPSINE delavnice za odrasle

13.00–15.15 Kaj celi rane (psihodramski pristop)
Izvajalci: Jasna Solarovič, psihologinja
Število udeležencev: 10

Bolečina je močna tema za skupino, ki se sreča prvič in zadnjič. Pa vendar: tudi v takih stikih se dejansko da ustvariti spoštljivo in varno ozračje, v katerem smo lahko pristni. S tem mislim predvsem na to, da znotraj tebe vlada iskrenost, tudi če molčiš. V dobrih dveh urah se bomo z nekaj elementi psihodrame posvečali temu, kaj so rane, ki bolijo, rane, za katere nič ne vemo, tiste, ki se prelivajo iz duševnih v telesne, ter procesi celjenja, ki so raznoliki in neredko prijetni, hranljivi. Pričakujemo lahko nova spoznanja in kaj spodbudnega.

Sem psihologinja in delam v Ljubljani kot psihoterapevtka z odraslimi, kakor tudi z otroki in starši. Vodim psihodramsko terapevtsko skupino. Svoj pristop črpam iz vsega doslej združenih izkušenj: učenja družinske sistemske terapije, vodenja terapevtskih taborov za otroke z vedenjsko-čustvenimi težavami, psihodinamskega razumevanja in sedemletne specializacije iz psihodramske psihoterapije v Birmingham Institute for Psychodrama v Angliji.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] (zadeva: Kaj celi rane) od 1. 3. 2019 do 10. 3. 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest.


15.30–17.30 ABC lajšanja bolečine
Izvajalci: Neža Trpin, študentka farmacije in Jure Levstik, magister farmacije
Število udeležencev: 20

Zakaj prihaja do bolečine v določenih delih telesa? Kako lahko akutno bolečino lajšamo in preprečujemo? Veste, da lahko bolečino preprečimo že pred njenim nastankom? Kako ukrepati, da se bolečina ne razbohoti in zares pokaže svoje zobe? Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

Bolečina je neprijeten občutek ali stiska, ki nastane zaradi vzdraženja receptorjev za bolečinske dražljaje. Je zaščitni mehanizem, ki nas opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja. Organizmu prenese sporočilo, da se izogne škodljivim dejavnikom in zmanjša telesno aktivnost prizadetega predela. Vabljeni na delavnico, kjer boste z interaktivnim sodelovanjem, delom v skupinah in pogovorom dobili boljši vpogled v nastanek fizične bolečine ter v ozadje, kako delujejo nekateri postopki in zdravila, ki bolečino lajšajo.

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] (zadeva: ABC lajšanja bolečine) od 1. 3. 2019 do 10. 3. 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest.


Peterlinov Paviljon, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ul. 26

Klinična predavanja: Klinika bolečine

16:15–16:45 Obravnava glavobola pri nevrologu
Igor Rigler, nevrolog
Poznamo primarne in sekundarne glavobole. V predavanju bomo govorili o tem, kako jih lahko prepoznamo oz. razlikujemo med sabo, osvetljena pa bo tudi epidemiologija najpogostejših glavobolov ter načini njihovega zdravljenja.

16:45–17:15 Zakaj se pojavlja fantomska bolečina?
doc. dr. Metka Moharić, fiziatrinja
Od prvega opisa fantomske bolečine v 16. stoletju so nastale številne raziskave, s katerimi skušajo razložiti ta pojem. Na podlagi raziskav izvedenih v zadnjih desetletjih je razumevanje vedno boljše. Zaradi boljšega razumevanja se pojavljajo tudi novi načini zdravljenja. V prispevku bom definirala fantomsko bolečino, predstavila zadnje teorije o tem, zakaj nastane in načine obravnave. Od prvega opisa fantomske bolečine v 16. stoletju so nastale številne raziskave, s katerimi skušajo razložiti ta pojem. Na podlagi raziskav izvedenih v zadnjih desetletjih je razumevanje vedno boljše. Zaradi boljšega razumevanja se pojavljajo tudi novi načini zdravljenja. V prispevku bom definirala fantomsko bolečino, predstavila zadnje teorije o tem, zakaj nastane in načine obravnave.

17:15–17:45 Kronična bolečina
prim. Gorazd Požlep, anesteziolog
Pogled na kronično bolečino se je v zadnjih desetletjih precej spremenil, danes vemo, da kronična bolečina ni le posledica direktnega draženja bolečinskih receptorjev ampak imajo na njeno doživljanje pomemben vpliv tudi psihični in socialni dejavniki. Kronična bolečina je torej biopsihosocialni pojav in kot tako jo moramo tudi obravnavati.

17:45–18:00 Odmor

18:00–18:30 Od vrbove skorje do sodobnih analgetikov
prof. dr. Samo Kreft, farmacevt
Vrbovo skorjo so Egipčani in Kitajci uporabljali za zdravljenje bolečine, vnetij in vročine že pred več kot 6.000 leti, nekoliko kasneje pa tudi v Evropi. Tekom 18. in 19. stoletja so iz vrbove skorje pridobivali vse bolj prečiščene izvlečke in na koncu tudi čisto aktivno snov salicin. Ugotovili so, da so za terapijo še bolj primerne kemijsko modificirane oblike te snovi, kot so salicilna kislina in acetilsalicilna kislina. Slednja je leta 1899 prišla na tržišče pod imenom Aspirin. Njen mehanizem delovanja (zaviranje sinteze prostaglandinov) pa je bil odkrit šele leta 1971, za kar je bila podeljena Nobelova nagrada.

18:30–19:00 Življenje s telesnimi bolečinami, ki trajajo
asist. Helena Jamnik, fiziatrinja
Zdravila za obvladovanje bolečin sicer imajo svoje mesto, vendar vse bolj spoznavamo neprecenljivo vlogo t.i. ne-farmakoloških ukrepov, ki zajemajo učenje raznovrstnih veščin na področju gibalnih aktivnosti, tehnik umirjanja telesa, uporabe pripomočkov, prilagajanja dnevnih aktivnosti dnevnemu ritmu, obvladovanju distresa ter prepoznavanju vpliva medčloveških odnosov in socialnih kontekstov na dinamiko telesne simptomatike. Tovrstne vedenjske spremembe so nerazdružljivo povezane z veščinami, ki jih ljudje lahko posebej urijo v sklopu vedenjsko kognitivne terapije, ki predstavlja temelj vseh t.i. interdisciplinarnih rehabilitacijskih programov za ljudi s kronično bolečino.

19:00–19:30 Uporaba akupunkture pri bolečinskih sindromih
prof. dr. Marjan Zaletel, nevrolog
Predstavljeno bo patofiziološko ozadje akupunkture ter temeljni koncepti v tradicionalni kitajski medicini. Posvetili pa se bomo tudi diagnostičnim postopkom, najpogostejšim indikacijam za zdravljenje ter načelom izvajanja akupunkture.


Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

SiNAPSINE delavnice za odrasle

18.00–19.45 Psihična bolečina - nevidna ali skrita?
Izvajalci: Majda Jus Ašič, psihologinja
Število udeležencev: 30

Kadar se fizično ne počutimo dobro ali smo poškodovani o tem lahko spregovorimo. Pri psihičnih težavah, slabem počutju, žalosti, žalovanju, se velikokrat umaknemo in o tem ne govorimo, ker nas je sram, ker nam je nerodno, ker nas je strah, ker se bojimo deliti svoje občutke z drugimi. Ali je psihična bolečina enaka fizični? Ali o njej lahko govorimo? Kako jo sprejema okolica? Kaj je psihična bolečina? Vzroki in razlogi zanjo. Kako se kaže, kako jo prepoznamo, kako jo občutimo, kako jo lahko izrazimo in kako si lahko pomagamo?

Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] (zadeva: Psihična bolečina - nevidna ali skrita?) od 1. 3. 2019 do 10. 3. 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Film

20:00 Zgodovina zapuščanja
Matjaž Jamnik, 2018, Slovenija, 32 min

Glavna junakinja polurnega dokumentarnega filma Zgodovina zapuščanja je na prvi pogled povprečna ženska - opremljena z obremenjujočimi spomini iz otroštva, skrbjo za svojo bolno mater in kronično bolečinsko boleznijo fibromialgijo pa se nam pokaže v kompleksnejši intimni luči. Kaj prinaša nov dan in kako se spopasti z njim?

Po projekciji bo sledila diskusija z režiserjem, Matjažem Jamnikom, ki jo bosta vodili sociologinja Dolores Trol in študentka medicine Maša Mlinarič.

Vstop je prost.


© SiNAPSA 2003-2012