Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Povej mi kaj všečkaš in povem ti kdo si: socialni mediji, osebnost in emocije
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
Ko brskate po spletu, iščete informacije, nakupujete, ste obkroženi z raznimi priporočili. Ko si v spletni trgovini ogledujete nek izdelek, vam priporočajo še dodatne izdelke. Ko vpišete ključne besede v iskalnik, vam le-ta vrne spisek urejenih priporočil spletnih strani, za katere meni, da najbolj ustrezajo vašim željam. Priporočilni sistemi nas obkrožajo. Čeprav delujejo priporočila pogosto vsiljiva in neustrezna, se za njimi skrivajo kompleksni algoritmi, ki jih razvija na trume raziskovalcev.
Cilji priporočilnih sistemov so pogosto prikazani kot »zlobni« (Stephen Baker v svoji knjigi Numerati namiguje na zaroto1) a gre v osnovi predvsem za poskus poenostavitve uporabe spletnih tehnologij skozi razumevanje uporabnikovih želja glede na prejšnje uporabnikovo obnašanje.
Na podlagi lastnih izkušenj nas večina sluti, da so priporočilni sistemi daleč od popolnosti. Priporočila so velikokrat slaba, včasih celo bizarna. To se še posebej dogaja, ko ima sistem premalo informacij o uporabniku (t. i. problem hladnega zagona, angl. cold-start problem). Raziskovalci se trudijo čim bolje razumeti uporabnikove potrebe in iščejo tiste ključne parametre, ki o uporabniku največ povedo. V zadnjem obdobju se je povečalo število raziskav, ki za izboljšanje priporočil uporabljajo uporabnikove osebnost in emocije.
Osebnost uporabnika je lastnost, ki se s časom zelo malo spreminja. Nekateri smo bolj ekstravertirani, drugi manj. Nekateri smo bolj nevrotični, drugi manj. Nekateri smo bolj odprti za različnosti, drugi manj. Popularen model za opisovanje osebnost je model Velikih pet (angl. Big Five), v katerem so osnovne dimenzije za opis osebnosti ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z različnimi osebnostmi tudi različne želje2, npr. glede glasbenih ali filmskih žanrov. Posledično lahko poznavanje osebnosti uporabnika uporabimo za izboljšanje priporočil3. Težava nastane, ko želimo izvedeti kakšna je osebnost uporabnika. Običajno za to uporabljamo vprašalnike, ki vsebujejo več deset vprašanj. Takšni vprašalniki pa so nadležni in v praksi neuporabni. Raziskovalci z Univerze Cambridge so razvili metodo za ugotavljanje osebnosti brez nadležnega izpolnjevanja vprašalnikov4. Na podlagi uporabnikove pretekle aktivnosti na socialnih omrežjih (npr. Facebook ali Twitter) lahko poleg osebnosti predvidijo tudi druge podatke kot je vaš spol, politična usmerjenost, ali ste kadilec, inteligenčni kvocient, veroizpoved in podobno. Na primer, če je nekdo všečkal strani Leonard Cohen, Oscar Wilde ali Leonardo da Vinci so to močni indikatorji osebnosti, ki je odprta za nove izkušnje. Obratno, ljudje, ki imajo nizko odprtost so všečkali strani Nascar, ESPN2, Teen Mom 2 ali I don’t read.
Emocije se pri človeku spreminjajo hitreje. Zato jih je težko zajeti dovolj hitro, da bi lahko priporočilni sistem prilagodili trenutni emociji. Obstajajo raziskave, ki poskušajo ugotoviti čustveno stanje osebe iz aktivnosti v socialnih medijih. Tak primer je raziskava5, v katero so iz zapisov na socialnem omrežju Twitter poskušali ugotoviti ali je avtor pod stresom ali ne.
Posebnost emocij pa je v tem, da ji lahko tudi umetno izzovemo, čemur pravimo indukcija emocij. To lahko koristno uporabimo v priporočilnih sistemih, ki služijo regulaciji emocij (npr. priporočanje glasbe za sprostitev). Obstaja pa tudi temna plat, kjer je skozi socialna omrežja možno manipulirati z emocijami ljudi. Tak eksperiment so naredili kar raziskovalci v podjetju Facebook6. Ena od lastnosti socialnega omrežja Facebook je, da lahko uporabnik vidi nekatere izbrane (priporočene) vsebine, ki jih objavljajo uporabnikovi prijatelji. Razlog v tem filtriranju je količina vsebin, saj prijatelji ustvarijo bistveno več vsebin, kot jih lahko uporabnik v doglednem času prebere. Priporočilni sistem, ki filtrira vsebine, ki jih objavljajo prijatelji, so prilagodili tako, da so eni skupini uporabnikov priporočili več vsebin z negativnimi emocijami, drugi skupini pa so priporočili več vsebin s pozitivnimi emocijami. Izkazalo se je, da so uporabniki, ki so bili deležni več negativnih emocij tudi sami generirali vsebine, ki so bile bolj negativne. Podoben vzorec so opazili tudi pri drugi skupini, ki je ustvarila več vsebin s pozitivnimi emocijami. S tem eksperimentom so pokazali, da lahko priporočilni sistem, ki ustrezno filtrira vsebine vpliva na emotivno stanje uporabnikov.
Pomembno je, da se zavedamo, da s svojo aktivnostjo na spletu puščamo sledi iz katerih se da razbrati marsikaj o nas samih. Druga pomembna stvar pa je zavedanje, da se skozi priporočilne sisteme lahko izvaja manipulacija, ki je lahko etično sporna.
Baker, S. (2011). Numerati, Pasadena, ISBN: 9789616661232. ↩
Cantador, I., Fernández-tobías, I., & Bellogín, A. (2013). Relating Personality Types with User Preferences in Multiple Entertainment Domains. EMPIRE 1st Workshop on “Emotions and Personality in Personalized Services”, 10. June 2013, Rome. ↩
Tkalčič, M. in Chen, L., Personality and Recommender Systems, Springer Recommender Systems Handbook, 2nd ed. , Ricci et al., ur. 2016. ↩
Kosinski, M., Stillwell, D., & Graepel, T. (2013). Private traits and attributes are predictable from digital records of human behavior. Proceedings of the National Academy of Sciences, 2–5. doi:10.1073/pnas.1218772110 ↩
Lin, H., Jia, J., Guo, Q., Xue, Y., Li, Q., Huang, J., … Feng, L. (2014). User-level psychological stress detection from social media using deep neural network. Proceedings of the ACM International Conference on Multimedia - MM ’14, 507–516. doi:10.1145/2647868.2654945 ↩
Kramer, A. D. I., Guillory, J. E., & Hancock, J. T. (2014). Experimental evidence of massive-scale emotional contagion through social networks. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 111(29), 8788–90. doi:10.1073/pnas.1320040111 ↩
dr. Marko Tkalčič
Johannes Kepler University, Linz, Avstrija
Univerza v Ljubljani, Slovenija