Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Družba opazovalcev
Predgovor k okrogli mizi
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Brez posebnega citiranja in navajanja avtorjev lahko rečemo, da je vidno opazovanje sveta okoli nas eden močnejših virov informacij, ki oblikuje nas in naš pogled na svet. Obnašamo se tako, kot smo se skozi opazovanje naučili, da je najbolj primerno: Že majhni otroci vzorce obnašanja in reagiranja usvojijo s pomočjo opazovanja in ponavljanja, človek pa se kasneje v življenju ravno tako v interakciji z okoljem nauči, da je lažje živeti, če si že prvi pogled očem prijazen.
Našim možganom vzbujajo močne stimulacije predvsem opazovanje in prepoznavanje obrazov drugih ljudi, saj je del možganov, imenovan fuziformni girus, rezerviran prav za prepoznavanje in procesiranje tega tipa stimulov. To se kaže tudi pri študijah umetniških del, ki ob opazovanju portretov, ki vzpostavljajo z gledalcem očesni stik1, sproži močen emocionalni odziv (eden najbolj znanih primerov je gotovo Mona Lisa). Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da je estetska izkušnja pri ljudeh, ki so eksperti na področju umetnosti, mnogo močnejša in daljša, kot pa pri umetniških amaterjih. Ljudje, ki torej posedujejo več znanja o stvareh, ki jih opazujejo, ob tem doživljajo močnejši užitek, ki tudi dlje traja2.
Nove medijske tehnologije, kapitalistični marketinški sistem in razvita vizualna kultura nam omogočajo, da naše oko sprejema veliko več informacij kot pred leti. Sveta ne vidimo več le analogno, temveč lahko do informacij o njem dostopamo tudi digitalno, prav tako pa lahko digitalno dostopa do nas. Google je s pomočjo storitve »Google Street View« omogočil, da lahko prek spleta vidimo vsak delček sveta, ki je dostopen po javnih cestah, kar po eni strani nudi veliko udobje pri orientaciji, po drugi strani pa odpira vprašanja o varovanju zasebnosti. Je prav, da ima celoten svet dostop do izgleda naše hiše, ali je to že stvar, ki jo nismo pripravljeni deliti? Kaj pa drugi osebni podatki? Koliko smo pripravljeni deliti s svetom prek spleta in koliko v živo? Vedno več informacij delimo prek spleta, istočasno pa se zdi, da se ravno zaradi občutka nenehne opazovanosti vedno bolj izpostavlja vprašanje, kaj je sploh še lahko intimno? Kdo so tisti ljudje, ki zbirajo informacije na spletu, kako jim koristijo in ali jih lahko zlorabijo?
George Orwell v knjigi 1984 pokaže, da nadzor z opazovanjem ljudje najmočneje izvajamo drug na drugem, torej, čeprav sta opazovanje in nadzor z vrhov sistema močna, se ljudje še vedno najlažje in najbolj natančno opazujemo med seboj. Največja nadzorovanost ne izhaja iz strani represivnih organov, ampak iz medsebojnega opazovanja. Genialnost totalitarističnih sistemov ni v tem, da so na vsakem koraku kamere Velikega brata, ki ljudi neprestano opazuje in opozarja, da je treba živeti po določenih pravilih, temveč je to, da ljudje drug drugega opazujemo in nadzorujemo.
Pri opazovanju pa je pomembno tudi zavedanje, da smo opazovani. Jeremy Bentham je v svojem panoptikonu 3 načrtoval ultimativno kaznilniško in nadzorovalno politiko (idejo je pozneje razširil Michel Foucault v delu Nadzorovanje in kaznovanje). Prebivalci te okrogle stavbe naj bi bili v celicah neprenehoma pod vtisom, da so opazovani, saj sami nimajo vpogleda na paznika na sredini. Enako ali podobno lahko o družbi nadzorovanja in opazovanja govorimo na videonadzorovanih področjih v mestu, v trgovinah in na spletu, kjer možnost opazovanja vedno obstaja, nihče pa točno ne ve, ali se to opazovanje v tistem trenutku dejansko izvaja, ali ne. Pojavi se torej vprašanje, kako občutek, da smo opazovani, vpliva na nas, na naše obnašanje. Na spletu, denimo, nas na opazovanje našega obnašanja opozarjajo pasice, ki poročajo o uporabi piškotkov. Vendar pa se pri brskanju vseeno počutimo bolj varne, neopazovane, saj svet raziskujemo v udobju, intimi našega doma. Zakaj pa je intima, občutek zasebnosti tako pomemben? In še bolj pomembno: zakaj je opazovanje tuje intime za človeka tako zelo zanimivo?
Najbolj tipičen primer, resničnostni šovi, izhajajo ravno iz te predpostavke: Craig Gilbert, ustvarjalec prvega poskusa snemanja resničnih ljudi v njihovem vsakdanjem življenju (»An American Family«), je navdih za to novo obliko televizijske oddaje dobil pri antropoloških odpravah Margaret Mead, ki je dokumentirala vsakdanje življenje Gvinejcev4. Javnost se je po ogledu prvih epizod odzvala burno: po eni strani je bilo opazovanje do takrat skritega izredno zanimivo, po drugi strani pa so se ob opazovanju tolikšne intime počutili nelagodno. Trenutno resničnostni šovi predstavljajo popularno obliko izpostavljanja javnosti in udeleženci na takšen način pridobivajo prepoznavnost in slavo. Kaj to pomeni za mentaliteto udeležencev resničnostnih šovov, torej ljudi, ki so radi opazovani oz. razkrivajo intimo svojega vsakodnevnega obnašanja širšemu svetu? Lahko to označimo za obliko narcizma? Morda bi na to vprašanje najlažje odgovoril režiser, torej nekdo, ki se v svoji karieri ukvarja z načrtovanjem interakcije med določenimi karakterji v določenem okolju, ali pa igralec, ki svoje obnašanje na odru oblikuje na podlagi scenarija, na odru ga ocenjuje, opazuje budno gledalčevo oko.
Nove tehnološke pridobitve nam očitno odpirajo veliko novih možnosti, istočasno pa tudi nove dileme, saj se spremembe odvijajo tako hitro, da ne moremo predvidevati, kako se bo igra opazovanja odvijala naprej: bo zasebnost postala nadstandard, ki si ga bo lahko privoščila samo kopica ljudi, ali pa bomo kmalu začeli nanjo gledati kot v zgodovini precenjeni koncept? Več na petkovi okrogli mizi na Tednu možganov.
Todorović, D.: Geometrical basis of perception of gaze direction (2006). Vision Research 46 (2006) 3549–3562. ↩
Leder et al.. A model of aesthetic appreciation and aesthetic judgments (2004). British Journal of Psychology, 95, 489–508. ↩
Bentham, J.. The Panopticon writings (1995), str. 29–95. ↩
Lutkehaus N.. Margaret Mead: The Making of an American Icon (2008). Princeton University press. ↩
Zala Kurinčič, dipl. soc. antr. in kult. in absolventka kognitivne znanosti