Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
COVID-19 in možganska megla
Poročilo z mednarodne nevroznanstvene konference SiNAPSA 2021
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Letošnja konferenca SNC’21, ki jo je organiziralo slovensko nevroznanstveno društvo SiNAPSA, se je pričela s sklopom predavanj tujih strokovnjakov o eni izmed trenutno najaktualnejših medicinskih tem, o tem, kakšne posledice v telesu bolnika, natančneje v njegovih možganih, pušča obolenje COVID-19. Epidemija novega koronavirusa 2 je globalna težava, ki nas pesti že dve leti. V tem času so strokovnjaki podrobneje proučili naravo virusa in način njegovega delovanja v telesu. Ugotovili so, da SARS-Cov-2 deluje na več sistemov v telesu in da je izredno kompleksna bolezen, ki pri mnogih pusti dolgotrajne posledice. O vplivu SARS-Cov-2 na možgane smo v naši reviji že pisali ob začetku epidemije v 2020. Tokrat pa bomo govorili o novih dognanjih, ki so jih zdravniki in drugi strokovnjaki uspeli pridobiti o nevroloških posledicah COVID-19, ki vplivajo na kognicijo in duševno zdravje prebolelih (Slika 1). Našli boste tudi informacije, kako lahko sami prispevate k boljšemu razumevanju delovanja novega koronavirusa 2 na možgane s podatki o vašem zdravju in simpotmih, če ste med prebolevniki.
Predavatelj, ki je otvoril letošnjo konferenco SNC’21, je bil prof. dr. Raimund Helbok, dr med., ki raziskuje na Oddelku na nevrologijo Medicinske Univerze v Innsbrucku v Avstriji. Kot pravi, se patologije centralnega in perifernega živčnega sistema navadno razvijejo v sklopu dolgotrajnega obolenja COVID-19 ali kot niz pokovidnih simptomov, ki lahko vztrajajo več kot 3 tedne, celo do nekaj mesecev po preboleli bolezni. Nevrološki zapleti se pojavljajo kar pri tretjini obolelih za COVID-19 in so izredno raznoliki med pacienti. Ravno za namen strukturiranega zbiranja informacij o pojavljanju različnih nevroloških zapletov pri pacientih COVID-19 je bil ustanovljen mednarodni register ENERGY, pri katerem lahko s podatki o pacientih sodelujejo različne medicinske inštitucije 1. Kot kaže trenuten nabor podatkov, v času obolenja pacienti največkrat poročajo o delni ali popolni izgubi zaznavanja vonja, kar nakazuje na vpliv virusa na delovanje olfaktornega bulbusa. Vendar izguba vonja ni nujno pokazatelj invazije virusa v centralni živčni sistem. Poleg infekcije olfaktornega bulbusa novi koronavirus 2 pogosto vdre tudi v možgansko deblo ter povzroča različne možgansko-žilne patologije. Dr. Helbok je dodal, da se pri pacientih s težjim potekom obolenja COVID-19 izvajajo tudi monitoringi prisotnosti novega koronavirusa 2 v hrbtenjačni tekočini. Dosedanji rezultati monitoringa kažejo, da novi koronavirus 2 pri večini pacientov, ki so izražali nevrološke simptome, v hrbtenjačni tekočini ni prisoten. Pomen vstopa virusa v hrbtenjačno tekočino in povezava z vdorom v centralni živčni sistem tako še nista natančno pojasnjena. Nabor možnih nevroloških patologij, ki se lahko razvijejo med težjim potekom COVID-19, zajema še razvoj različnih encefalopatij, pojav možganske kapi, napada in kome, krvavitve ter pojav kaskade citokinske nevihte.
Težji potek obolenja lahko še nekaj tednov spremljajo pokovidne težave, ki se izražajo tako na fiziološki kot duševni ravni. Najpogostejši dolgotrajni pokovidni simptomi so glavobol, vrtoglavica, motnje spanja, težave s koncentracijo in utrujenost. Pri prebolelih se lahko pojavijo tudi resnejši sindromi, kot sta Guillain-Barrejev sindrom, kjer prične imunski sistem napadati periferni živčni sistem in povzročati mišično oslabelost, in akutni demialinizacijski encefalomielitis (ADEM), ki je prav tako avtoimunska bolezen, ki napada možgane in hrbtenjačo ter povzroča napade, hemi- in paraparezo ter komo. Dr. Helbok je pri tem poudaril, da tudi psihiatrični stranski učinki obolenja COVID-19 niso zanemarljivi, saj o kognitivnih deficitih poroča kar 26 % COVID-19 pacientov. Poleg tega se pojavljata depresija in anksioznost, za kateri predvidevajo, da sta rezultat mešanice vplivov tako obolenja kot socialnega stanja posameznika v času epidemije in samoizolacije.
O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah, ki jih na možganih pušča COVID-19, je govoril tudi nevroznanstvenik prof. dr. Adrian Owen, ki deluje na University of Western Ontario v Kanadi. Junija 2020 je s svojo raziskovalno ekipo in sodelavci zagnal obsežno longitudinalno študijo o kognitivnih posledicah COVID-19 2, v kateri lahko preko spleta sodelujejo vse prebolele polnoletne osebe. V sklopu študije se testira obseg in kvaliteto kognicije po prebolelosti, in sicer trikrat v letu dni. Na ta način spremljajo kognitivne spremembe skozi čas. Vsi sodelujoči dobijo tudi koristne povratne informacije o delovanju svoje kognicije na ravni delovnega spomina, pozornosti, načrtovanja, vzročenja, odločanja, reševanja težav in govornih sposobnosti. Kot pravi dr. Owen, mnogi preboleli poročajo o težavah s spominom, koncentracijo in reševanjem težav. Kot opažajo, težave s t. i. možgansko meglo povzroča ne le virusna okužba s Sars-Cov-2, temveč tudi drugi, posredni dejavniki, kot so vnetje, krvni strdki, nizka raven kisika, sedacija, umetna ventilacija in dolgotrajno bivanje na intenzivnem oddelku. Dosedanji rezultati študije nakazujejo, da se pri starejših prebolelih pogosteje pojavljajo fiziološki simptomi in kognitivne težave, pri čemer je zanimivo, da kratkoročni spomin ni primarna tarča negativnega vpliva COVID-19; medtem ko pri mlajših COVID-19 pušča večje posledice na ravni duševnega zdravja v obliki večje pojavnosti depresije in anksioznosti.
Beghi E, Helbok R, Crean M, et al. The European Academy of Neurology COVID-19 registry (ENERGY): an international instrument for surveillance of neurological complications in patients with COVID-19. Eur J Neurol. 2021;28:3303–3323. https://doi.org/10.1111/ene.14652 ↩
Covid Brain Study. Cambridge Brain Sciences. COVID-19 Brain Study | Western University, Sunnybrook HSC, University of Toronto, & Cambridge Brain Sciences ↩
Asist. dr. Maša Čater
Inštitut za fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Mariboru
Sprejeto: 29.9.2021
Objavljeno: 13.10.2021