Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Zakaj spimo?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
“Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka”, je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Spanje je fiziološko stanje oz. vedenje, ki je prisotno tako pri sesalcih kot tudi pri različnih nižjih vrstah. Genetske analize in molekularni mehanizmi nadzora spanja pri nižje razvitem organizmu, kot je npr. vinska mušica (Drosophila melanogaster), razkrivajo izrazito ohranjenost nadzornih mehanizmov spanja skozi evolucijski proces, kar nakazuje na verjetnost skupnega prednika vseh bilateralno simetričnih organizmov pred več kot 600 milijoni let.
Navkljub več kot 100-letni zgodovini raziskovanja spanja pa še danes ni povsem jasno, kakšen je njegov pomen in zakaj pravzaprav spimo. Spanje je biološka nuja. Pomanjkanje spanja pri glodalcih in mušicah privede do smrti prej kot pomanjkanje hrane. Poskusne živali ob dolgotrajnem odvzemu spanja fizično opešajo, izgubijo sposobnost termoregulacije in slednjič umrejo. Na pomanjkanje spanja so bolj odporne nekatere morske živali, kot npr. kit ubijalec (Ornicus orca), ki v neonatalnem in postpartalnem obdboju skoraj ne spi in kasneje nima potrebe po nadoknadenju mankajočega spanja. O pomenu spanja za človeka lahko največ sklepamo iz eksperimantalnih študij z odvzemom ali omejitvijo spanja. To sprva privede do kognitivnih in čustvenih motenj, zatem pa se spanje prične vrivati v budnost v kratkih obdobjih t.i. mikro spanj. Kronično pomanjkanje spanja pri človeku vodi v moteno delovanje imunskega sistema in slabšo obrambo pred tujimi organizmi, v motnje presnove, dušikovega ravnovesja in razgradnje beljakovin. Privede lahko do psiholoških motenj, motenj učenja in spomina ter s tem do zmanjšane kvalitete življenja.
O vlogi spanja obstoji več hipotez. Najstarejša hipoteza je t.i. restorativna ali obnovitvena hipoteza, ki spanju pripisuje pomen pri obnavljanju biokemičnih in fizioloških procesov v telesu, ki se med budnostjo postopno razkrajajo. Na ta način naj bi spanje služilo normalnemu delovanju organizma podnevi. V skladu s hipotezo je na spanje vezano izločanje nekaterih hormonov, kot je npr. povečano izločanje rastnega hormona ob pričetku spanja in sproščanje anabolnih steroidov v različnih fazah spanja s hkratnim nadirjem katabolnih steriodov v prvih urah spanja. V spanju sta pospešeni tudi mitoza limfocitov in kostna rast. Hipotezo posredno potrjujeta tudi povečani količina in globina spanja, ki sledi 24-urnemu odvzemu spanja. Do takšnega odziva pa ne pride po intenzivnem katabolnem stanju, kot je npr. intenzivna telesna vadba. Ta nasprotno zakasni pričetek spanja, kar govori proti obnovitveni hipotezi. Danes vemo, da na veliko telesnih funkcij vpliva tudi endogeni cirkadiani ritem, kar ponovno zmanjšuje prejšnja posredna sklepanja v prid restorativnemu učinku spanja.
V zadnjem času hipoteza pridobiva na veljavi predvsem na podlagi novih dognanj o obnovitvenem učinku spanja na osrednje živčevje. S študijami molekularnih sprememb v možganih med ciklusom budnosti in spanja so v spanju ugotovili povečano ekspresijo genov za sintezo beljakovin, mielina, metabolizem lipidov, sinaptičnih veziklov, prenos preko membrane in stabilnost membran. Podobno pa so ob dolgotrajnem odvzemu spanja pri podgani predvsem v celicah glie zaznali povečano ekspresijo različnih genov, ki so vpleteni v številne vnetne procese in odziv na stres. Tovrstne molekularne študije tako potrjujejo mnenje, da je ključni pomen spanja v sintezi beljakovin in drugih makromolekul, ki so uravnavani s transkripcijskimi procesi.
Spanje ima obnovitveno vlogo tudi pri povečanem odstranjevanju potencialno nevrotoksičnih razgradnih produktov, ki se kopičijo v možganih, kot je npr. β-amiloid, ki ga povezujemo z nekaterimi nevrodegenerativnimi obolenji. Ta se v budnosti kopiči v intersticijskem prostoru možganov in pred kratkim so v študiji pri miših dokazali, da je njegovo odstranjevanje s pomočjo t.i. glimfatičnega sistema v možganih v spanju povečano. Ta sistem deluje podobno kot limfatični sistem drugje v telesu. Sestavljata ga možganska tekočina oz. likvor, ki vteka v intesticijski prostor in intersticijska tekočina, ki zatem v okolici možganskih ven ponovno vteka v krvni sistem in s seboj odnaša tudi različne toksične razgradne produkte. V študiji Xia in sodelavcev so pri miših v spontanem in induciranem spanju potrdili povečan vtok likvorja in tudi pomembno povečanje intersticijskega prostora možganov, ki ga posreduje predvsem zavrtje adrenergičnega sistema v spanju. Obnovitvena vloga spanja naj bi bila torej predvsem v tem, da možgane preklopi v funkcionalno stanje, ki olajša čiščenje razgradnih produktov nevronske aktivnosti v budnosti.
Banks S, Dinges DF. Chronic sleep deprivation. V: Kryger MH, Roth T, Dement WC, ur. Principles and Practice of Sleep Medicine. Philadelphia: Elsevier Saunders 2011: 67–76.
Maski KP, Kotagal S, Kothare SV. The science of sleep: ontogeny, phylogeny, and more. V: Kothare SV, Kotagal S, ur. Sleep in Childhood Neurological Disorders. New York: Demos Medical 2011: 1–25.
Sheldon S. Introduction to pediatric sleep medicine. V: Sheldon S, Ferber R, Kryger MH, ur. Principles and Practice of Pediatric Sleep Medicine. Philadelphia: Elsevier Saunders 2005: 1–16.
Xie L, Kang H, Xu Q, Chen MJ, Liao Y, Thiyagarajan M, O’Donnell J, Christensen DJ, Nicholson C, Iliff JL, Takano T, Deane R, Nedergaar N. Sleep drives metabolic clearance from the adult brain. Science 2014; 342: 373–7.
asist.dr. Barbara Gnidovec Stražišar
Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana