Vsaka zgodba ima svoj začetek, potek in konec. Lahko je načrtovana, a se kot taka rada izrodi, ali gre po svoje. Veliko uspešnih zgodb pa nastane po naključju. Pa ne gre za naključja, življenje ni kaotično. Je splet okoliščin, kar pomeni preveč podatkov, informacij, da bi jih glava zmogla vsrkati in obdelati, pa tudi ne dovolj, ko glava načrtuje. Preprosto se marsikaj zgodi in teče.

A načrtovati je v tem kompleksnem, tehnološko visoko razvitem svetu potrebno, celo nujno. Še bolj modro se je prilagajati, preverjati rezultate delovanja in popraviti načrte. Ne tiščati glave skozi zid. Živeti skladno in solidarno, sodelovati, mnogo raziskovati in bolj malo, pa previdno napovedovati! Tako nekako po moji skromni pameti deluje znanost. Naj bi!

Tudi zgodba Tedna možganov (TM), v Grosuplju je nastala spontano. Slučajno? Naključno ne, a tudi ne načrtovano. Nevroznanstveno društvo SiNAPSA deluje že več kot desetletje. TM uspešno živi enajsto leto in že več let ne samo v Ljubljani. A o tem nisem vedel ničesar. Sem pa opazil (slučajno), da naš Zdravstveni dom (ZD), vsako leto v januarju organizira nekaj brezplačnih predavanj, pod imenom Zdravček, o raznih boleznih in zdravljenju, pa seveda o zdravem načinu življenja. Prijetno presenečen informacijo posredujem sinu, ki slučajno (je namreč fizik) sodeluje pri raziskovanju možganov nekje v tujini in je (slučajno?) kar precej aktiven član društva SiNAPSA, pa še v pokoj sem takrat zajadral slučajno, saj bi moral in smel delati še kako leto. Kaj vse se v Grosuplju dogaja, tega do takrat nisem vedel, delal sem v Ljubljani in domov hodil, bolj kot ne, le spat.

Sina zaskrbi, da bom zabredel v krizo. Sprememba v življenju in prehod v tretje življenjsko obdobje (v starost) nista od muh! Hitro poveže vse informacije in mi predlaga, naj v okviru TM organiziram kak dogodek. Kot elektroenergetik česa podobnega v življenju še nisem počel. Za kaj gre? Kako in kje naj začnem? Bodo ljudje sploh verjeli, da ne gre le za PR, kjer jih bomo skubili. Zakaj bi nekdo kar zastonj razdajal znanje? Nekaj mora biti v ozadju? Poskusi, reče sin in nisem ga hotel razočarati. Poveže me z vodjem TM Simonom Brezovarjem. Potem o tem povprašam zdravnika, ki poganja Zdravček. Podpre me in pošlje k sestri, organizatorki Zdravčka. Ta me opremi z novimi informacijami in pošlje naprej na Zvezo kulturnih društev »ZKD«. Tam sem spoznal še vodilne z Univerze za tretje življenjsko obdobje in ostale, ki so zaslužni za družabno življenje v občini. Včlanil sem se v razna društva in spoznal, česa vsega nisem vedel, kako občina diha. Skratka, spoznal sem kopico čudovitih ljudi s Simonom na čelu in steklo je kot po maslu. No, nekaj ovir je bilo, a sem jih zlahka preskočil.

Skoraj brez sredstev - nekaj malega sem sicer prispeval sam - je prvi dogodek uspel že leta 2012. Društvo je zagotovilo dva kvalitetna predavatelja in predlogo za plakat, ZKD pa brezplačno dvorano. Ostali so prispevali brezplačna mesta za plakate, plačanih mest si namreč nisem mogel privoščiti in tako pomagali brezplačno oglaševati. Celo lokalni radio »Zeleni val«, je brezplačno oglaševal in napravil intervju s Simonom. Zavod Drevored je informacijo objavil na svoji spletni strani, plakati so viseli v ZD in knjižnici, v lekarnah, zavarovalnicah, župniščih in raznih drugih zavodih, uradih in celo v lokalih, pa tudi letakov, ki so mi jih malo ceneje natisnili v eni od domačih tiskarn, ni bilo malo.
Našteli smo približno sedemdeset udeležencev in vprašanj na koncu kar ni zmanjkalo. Anketni listi so izkazali veliko zadovoljstvo poslušalcev in pohvalo predavateljema. V občinskem glasilu so objavili moj, kar obširen članek o tem dogodku. Lani pa je odgovorni urednik glasila celo posnel predavanja in jih objavil na spletu. Prijelo se je.

Seveda se je prijelo, ker smo, ne le obelodanili kaj je v ozadju, za kakšen interes gre, temveč tudi z dejanji potrdili, da gre za koristen in zanimiv dogodek. Društvo tako promovira nevroznanost, ki je interdisciplinarna in v vzponu, možgani pa so najpomembnejši in še najmanj raziskan organ telesa. Bolezni so večinoma še neozdravljive in težke, ne le za bolnike, ampak tudi za svojce in njiihove bližnje ter drage za družbo. Z ozaveščanjem ljudi o tem deluje društvo preventivno, tako da do bolezni sploh ne pride, ali se jo odloži, ko pa že pride, jo uspešneje premagujemo ter lažje z njo živimo. S tem pa nevroznanost dobiva tudi povratne informacije, saj v raziskavah sodelujejo tovrstni bolniki in ljudje, ki jih spremljajo. Širi se vedenje o pomembnosti te znanosti, kar lahko zagotovi boljše pogoje za delo stroke.

Pa še nekaj je pomembno. Prostovoljstvo, to je solidarnost, ki je v družbi in sistemu kot ga živimo preveč zapostavljena. Krepijo se človečnost in druge vrednote etike, torej temelji preživetja vsake civilizirane družbe. V slogi je moč! To je vezivo družbe, ključ uspeha, ali vsaj preživetja. Ne bo nas rešilo bogastvo posameznika za vsako ceno in na račun drugih, čemur smo danes priča.

Hvala SiNAPSA, naj živi Teden možganov, pa Manifest za možgane! Hvala.