Tresenje oziroma ponavljajoče se ritmično gibanje različnih delov telesa imenujemo tremor in je sam po sebi nenevarno stanje. Ko pa zaradi tresenja začnemo polivati juho, ko ne moremo spiti kave, in ko postane pisanje le kracanje, tremor postane obremenjujoč, povzroča dodaten stres, negativno vpliva na samozavest, nas spravlja v zadrego in predstavlja razlog za skrb za naše zdravje.

Najpogosteje prizadene roke, noge, lahko tudi glavo, obraz in trup. Je najpogostejša oblika nehotenega gibanja. Tremor se lahko slabša in povzroča težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Obstaja več oblik tremorja in zanj obstajajo številni vzroki. Delimo ga na več načinov, naprimer glede na to, kdaj se pojavlja in je najbolj očiten – v mirovanju ali gibanju, katere dele telesa prizadene, kaj ga povzroča in kakšna je njegova frekvenca.

Tremor v mirovanju srečamo pri Parkinsonovi bolezni. Najizrazitejši je, ko so roke popolnoma sproščene in počivajo v naročju. Prsti oponašajo gibe pri štetju denarja. Med hotenim gibanjem lahko tresenje izgine in se spet pojavi čez nekaj časa. Ko bolezen napreduje, se lahko tresejo tudi glava in ustnice. Pri bolnikih so ponavadi prisotni še drugi znaki Parkinsonove bolezni. Bolniki se v popolni sproščenosti in spanju ne tresejo. Zdravi ljudje se v mirovanju ne tresejo. Esencialni tremor je najpogostejši tremor in ga ima štirinajst odstotkov ljudi po petinšestdesetem letu starosti. Najdemo ga lahko pri več članih ene družine, saj je pogosto deden. V petindevetdesetih odstotkih tresenje prizadene roke - vedno obe roki. Močnejši je med aktivnostjo in v mirovanju poneha. Po zaužitju manjše količine alkohola se zmanjša. Pri nevrološkem pregledu ne najdemo znakov, ki bi kazali na druge bolezni (Parkinsonovo bolezen, distonijo, bolezni malih možganov). Lahko se pojavi pred parkinsonskim tremorjem ali skupaj z njim, kar oteži prepoznavo tremorja. Fiziološki tremor je blago tresenje, ki ga lahko vsi opazujemo, če v iztegnjenih rokah držimo list papirja. Izrazitejši je pri živčnih ljudeh, okrepijo ga mraz, strah, utrujenost. Pojavlja se lahko še pri nekaterih zdravilih, boleznih ščitnice, ledvičnih in jetrnih boleznih. Včasih ga je težko razlikovati od esencialnega. Tremor pri okvarah malih možganov je značilen intencijski tremor, ki se pojavlja pri boleznih, ki prizadenejo male možgane (npr. možanska kap, multipla skleroza, tumor,…). Na kateri strani se bo pojavil tremor, je odvisno od tega, katera stran malih možganov je prizadeta. Ponavadi so temu tremorju pridruženi še drugi znaki, ki kažejo na okvaro v delovanju malih možganov.

Postavitev diagnoze

Za postavitev pravilne diagnoze je zelo pomemben bolnikov opis težav (ali opis njegovih svojcev), treba je poizvedeti, kako dolgo se te težave ponavljajo, kako hude so, kaj pomaga pri težavah, katera zdravila bolnik prejema, ali ima še kdo v družini podobne težave. Nevrolog bo naredil nevrološki pregled, opazoval bo tremor v različnih stanjih (v mirovanju, ob opravljanju določenih testov, nalog,…). Lahko bo bolnika napotil naprej na dodatne preiskave, kot so magnetno-resonančno slikanje (MRI) glave, računalniška tomografija (CT) glave, preiskave krvi za izključitev bolezni jeter, ledvic in ščitnice, lahko pa tudi na DaTSCAN in obravnavo v Laboratoriju za motnje gibanja. Seveda je vse odvisno od tega, kakšen je nevrološki pregled.

Zdravljenje tremorja

Zdravljenje je odvisno od tega, za katero vrsto tremorja gre, kako hud je tremor in od pridruženih bolezni, ki jih bolnik ima. Pri blagem tremorju zdravljenje ni potrebno. Za zdravljenje esencialnega tremorja največkrat posegamo po beta blokatorjih in primidonu. Vsekakor pa pomagajo tudi sprostitvene tehnike. Tudi pri tremorju v sklopu Parkinsonove bolezni ni preventivnega zdravljenja. Tremor se umili po jemanju zdravil za zdravljenje Parkinsonove bolezni (dopaminergična terapija) in antiholinergikih. Zdravila moramo skrbno izbrati, saj imajo določene stranske učinke, ki pa so seveda nezaželjeni.

Dodatna branja:

• Veronika Kragelj, Dejan Georgiev, Zvezdan Pirtošek, Samo Ribarič. Tremor. Zdrav Vestn 2012; 81: 61–9 
• http://www.kobz.si/si/LMGH.php