Ekipa projekta Zdrav duh v zdravi glavi, ki se izvaja pod okriljem SiNAPSE in ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, na spletišču zdravaglava.si redno objavlja laikom prijazne povzetke znanstvenih raziskav o zdravju možganov. Naš cilj je razumljivo podajanje znanstvenih izsledkov, ki lahko pomagajo pri boljši skrbi za telesno in duševno zdravje. Objavljamo vsebine s področja prehrane, gibanja, spanja, umovadbe in koristne izrabe prostega časa, ter novosti iz sveta nevroznanosti .

Zaradi rastočega nabora vsebin na našem spletišču smo vzpostavili iskalnik, ki obiskovalcem omogoča iskanje po naslovu in vsebini objavljenih prispevkov. Rezultate iskanja lahko razvrstite glede na kategorijo, datum objave in abecedo ter izberete želeno število prispevkov za prikaz. Upamo, da si boste tako še lažje utirali lastno pot z znanostjo do zdrave glave!

V zadnjem obdobju smo se dotaknili več aktualnih tem. Med drugim smo raziskali, ali bi lahko sildenafil zmanjšal verjetnost razvoja Alzheimerjeve bolezni (AB) . Rezultati so pokazali, da sildenafil znižuje fosforilacijo beljakovine tau ter spreminja izražanje genov, povezanih z AB, kar kaže na njegov zaščitni učinek pred to boleznijo. V rubriki Možganoslovje smo predstavili raziskavo o prenosljivosti AB, ki preučuje, ali se lahko AB v redkih primerih prenese s prejemanjem človeškega rastnega hormona, ki je bil nekoč pridobljen iz hipofize umrlih darovalcev. Raziskovalci so pri preiskovancih, ki so v otroštvu prejeli tako pripravljen hormon, odkrili znake AB, kar nakazuje, da bi se bolezenske beljakovine lahko prenesle podobno kot pri prionskih boleznih, vendar ni znanstvenih spoznanj, ki bi kazala na možnost, da bi bila AB prenosljiva prek običajnih stikov z bolniki (npr. v kontekstu oskrbe ali sobivanja.
Znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Poročali smo o konceptu »možganske starosti«, ki bi lahko služil kot zgodnji pokazatelj tveganja za upad umskih sposobnosti pri zdravih ljudeh.
Na področju spanja smo osvetlili vlogo obtežene odeje pri ljudeh z motnjami razpoloženja. Raziskave kažejo, da so odeje izboljšale kakovost spanja, zmanjšale utrujenost čez dan in olajšale simptome anksioznosti ter depresije. Kljub subjektivnemu izboljšanju spanja pri bolnikih aktigrafske meritve niso pokazale večjih sprememb, a so pri tistih z velikim kliničnim odzivom zaznale manj prebujanja ponoči.
Pozornost smo posvetili tudi vplivu energijskih pijač na zdravje otrok in mladostnikov. Uživanje teh pijač se povezuje z različnimi psihosocialnimi dejavniki, kot so impulzivnost, tvegano vedenje, uporaba drugih substanc ter škodljiv vpliv vrstnikov in družbenih omrežij, zato je ključno ozaveščanje o njihovih potencialnih škodljivih učinkih in spodbujanje zdravih alternativ.
Pandemija coida-19 pa še vedno pušča posledice na duševnem zdravju. Povzeli smo raziskavo, ki ugotavlja, da je tveganje za nekatere nevrološke in psihiatrične posledice po prebolelem covidu-19 povišano tudi do dve leti, razlikuje pa se glede na starost bolnikov in različico virusa. Medtem ko je bilo tveganje za anksiozno motnjo in motnje razpoloženja prehodno, je tveganje za kognitivne motnje, demenco in epilepsijo ostalo povišano dlje časa, kar poudarja potrebo po dolgoročnem spremljanju bolnikov.
V nevroznanstvenih novicah smo se dotaknili antidepresivnih učinkov ketamina, med anestezijo. Njegovi učinki se niso statistično značilno razlikovali od učinka placeba, saj je v obeh skupinah velik delež preiskovancev dosegel klinično pomembno izboljšanje simptomov depresije. Avtorji sklepajo, da je pri izboljšanju verjetno pomemben tudi placebo učinek spodbujenega pričakovanja, zato poudarjajo potrebo po bolje zaslepljenih raziskavah za natančnejšo oceno dejanske učinkovitosti ketamina.

Med letom 2024 smo v okviru projekta »Možgančki« izvedli devet brezplačnih delavnic po slovenskih osnovnih šolah, kjer smo otrokom, staršem in vzgojiteljem prek zabavnih in ustvarjalnih aktivnosti predstavili dobre navade za zdravje možganov, ki jih priporoča možganček Robi. S tem smo še dodatno podprli primarno preventivo in spodbujali zgodnje vključevanje otrok v skrb za zdravje možganov. Šolam in Centrom za krepitev zdravja, ki so izrazili interes, smo posredovali tudi brezplačne materiale in podrobna navodila za samostojno izvedbo delavnic v lokalnih okoljih. Po poročanju s terena smo s to dejavnostjo dosegli okoli 500 otrok po Sloveniji.

Z veseljem predstavljamo našo najnovejšo pridobitev – podkast »Več glav več ve!«, ki ga vodita Maja Bresjanac in Lana Blinc. Podkast je namenjen vsem, ki jih zanimajo možgani in njihovo zdravje, a si želijo informacije prejemati v bolj sproščeni, pogovorni obliki. V vsaki epizodi se bomo dotaknili aktualnih tem s področja nevroznanosti in zdravja možganov, pojasnjevali strokovne izraze ter z vami delili zanimive vpoglede, ki si jih je vredno zapomniti. V podkastu bodo sodelovali tudi gosti, ki nam bodo obravnavane teme pomagali osvetliti z lastnih zornih kotov. Vabimo vas, da prisluhnete in z nami delite svoja vprašanja ter predloge na [email protected].

Če vas zanimajo podrobnosti omenjenih raziskav, vas vabimo k obisku našega spletišča in branju celotnih prispevkov ter poslušanju podkasta. Prijavite se lahko tudi na naš mesečni e-novičnik Akcijski potencial. Spremljate nas lahko na Facebooku in Instagramu, podkastu pa lahko prisluhnite tudi na YouTube kanalu SiNAPSE in platformi Spotify. Prepis vsake epizode podkasta je skupaj s povezavami na vse zanimive informacije, o katerih govorimo v epizodi, objavljen na zdravaglava.si. Pridružite se nam! Skupaj lahko prispevamo k boljšemu razumevanju in skrbi za zdravje možganov.