Teden možganov je namenjen ozaveščanju strokovne in širše javnosti o pomembnosti raziskovanja živčevja z različnih vidikov – sociološkega, psihološkega, medicinskega in nevroznanstvenega. Dogodek se odvija mednarodno v tretjem tednu marca, ko se z nizom predavanj s številnih perspektiv osvetljuje izbrana tema. V Sloveniji poteka pod okriljem društva SiNAPSA – Slovenskega društva za nevroznanost. Letošnja tema Tedna možganov, ki je potekal med 11. in 14. marcem 2025 v Ljubljani, je bila razvoj možganov in mišljenja skozi življenjska obdobja. Naše živčevje z leti dozoreva, hkrati pa se spreminjajo tudi naš pogled na svet, prepričanja in občutek smisla, ki ga oblikujemo skozi osebne izkušnje. Vsaka življenjska faza prinese posebne poudarke, ki smo jih osvetlili skozi raznolike vsebine tedna.

V času Tedna možganov so poleg predavanj in delavnic v sodelovanju s Slovensko kinoteko potekale tudi filmske projekcije, po katerih so sledili pogovori z gosti z različnih strokovnih področij, povezanih s tematiko prikazanih filmov.

Otroštvo in mladost

Začetek tedna je bil posvečen otroštvu – obdobju, ko se najintenzivneje razvijajo govor, motorične sposobnosti, radovednost in abstraktno mišljenje. V ta namen smo pripravili delavnice in nacionalni natečaj, pri katerem so sodelovale številne osnovne in srednje šole. Osrednja tema je bilo vprašanje, ki si ga zastavljajo številni otroci: Kaj bom, ko bom odrasel? Svoja razmišljanja so izrazili v obliki literarnih del in umetnin, pogosto skozi like superjunakov in raziskovalcev, ki spreminjajo svet.

Otroci so lahko oblikovali svojo časovno kapsulo, v katero so shranili najljubšo barvo, zapis, kaj želijo postati, in druge malenkosti, ki opredeljujejo njihov trenutni jaz. Ta simbolični akt jim bo nekoč omogočil pogled nazaj – v to, kdo so bili kot otroci.

Predavanja v tem sklopu so se posvetila razvoju govora, vplivu digitalnih medijev na otroke in vlogi staršev pri izboru kakovostnih vsebin. Posebej smo poudarili pomen spanja in problematiko, povezano s tem, da družba mladostnikom pogosto odreka potreben počitek prav v obdobju, ko ga najbolj potrebujejo.

Slovenski dan možganov

Sredo, ki jo vsako leto zaznamujemo kot slovenski dan možganov, smo letos obeležili s predstavitvijo nove družabne igre Živčkanje, ki bo izšla v tem letu (več na: zdravaglava.si). Preizkusili smo jo v duhovitem dvoboju med starimi člani SiNAPSE in mladimi nevroznanstveniki – kdo bo koga prej »spravil ob živce«.

V nadaljevanju dneva smo se posvetili odraslosti. Pogledali smo v intimnejše vidike tega obdobja – spolnost kot pomemben, a pogosto prezrt del življenja. Predavanje je osvetlilo sodobna dognanja o spolnem vedenju, identiteti in pomenu razumevanja lastnih in partnerjevih želja. Obravnavali smo tudi evolucijski razvoj živčevja – od preteklosti pa vse do morebitne prihodnosti, ki nas čaka čez tisočletja.

Del dneva smo namenili tudi t. i. TOP temam v nevroznanosti, v okviru katerih mladi raziskovalci predstavijo svoje delo. Letos smo se posvetili samomoru, enemu izmed najbolj perečih problemov v Sloveniji. Predstavljeni sta bili raziskava o sekvenciranju genoma žrtev samomora z obešanjem in analiza DNK-sprememb, ki bi lahko prispevale k boljšemu razumevanju genetske osnove za samomorilno vedenje.

Zrelost, poklicna pot in konec življenja

Zaključek tedna je bil namenjen razmisleku o pomenu kariere – ne le kot vira zaslužka, temveč tudi kot področja iskanja smisla in osebnega zadovoljstva. Poseben poudarek je bil na generaciji Z, ki vstopa na trg dela z drugačnimi pričakovanji in vrednotami kot prejšnje generacije.

Dotaknili smo se tudi teme smrti, ki je neizogiben del življenja. Paliativna oskrba postaja vse pomembnejša zaradi starajoče se populacije, vendar ostaja za mnoge težka in čustveno zahtevna odločitev. Skušali smo destigmatizirati hospic ter pojasniti, kaj posameznika in njegove bližnje čaka v zadnjih dneh življenja.

Ena od zanimivih možnosti, ki jih odpira sodobna nevroznanost, je ustanovitev nacionalne možganske banke – zbirke doniranih možganov za znanstvene namene, kar pomeni nadaljevanje prispevka k znanju tudi po smrti.

Ob koncu smo poudarek namenili tudi žalovanju – naravnem procesu, ki spremlja vsako izgubo. Žalost je odsev ljubezni, ki jo je pokojni pustil v življenju svojih bližnjih.

Zaključek

Teden možganov 2025 nas je opomnil, da je razvoj živčevja tesno prepleten z našim dojemanjem sebe in sveta, ki nas obdaja. Z raznolikim programom, ki je segal od otroštva do starosti, smo odprli številne pomembne razprave o razvoju, identiteti, znanstvenih odkritjih in človeškosti. Posebno vrednost Tednu možganov daje povezovanje znanosti, umetnosti in družbenih vprašanj, s čimer soustvarjamo prostor za razumevanje kompleksnosti možganov in življenja. Hvala vsem sodelujočim, predavateljem in obiskovalcem – s skupnim razmišljanjem gradimo mostove med znanjem in izkušnjo. Se vidimo prihodnje leto!