Društvo SiNAPSA smo ustanavljali v daljnjem, še vedno najbolj vročem poletju 2003. Polni ustanoviteljskega elana in – jasno – s praznim tekočim računom smo se lotili organizacije poletne šole o delovnem spominu, pred tem pa nas je prehitel Teden možganov, v tretjem tednu marca 2004.

Na delovnih sestankih so se kresale ideje, večino uresničitev je omejevalo pomanjkanje denarja. Eni, tudi jaz sem bila med njimi, smo vztrajali pri bolj vsakodnevnih, lažje izpeljivih dogodkih, kamor so sodile prestavitve po šolah in vrtcih, ki so jih takrat obiskovali naši otroci; organizaciji likovnih in literarnih natečajev; sodelovanju v radijskih oddajah, kjer bi izkoristili svoje gimnazijske veze. »Možganska kavarna« je bila skrajna, že malo utopična ideja. Grega Repovš in Maja Bresjanac sta razmišljala bolj velikopotezno: tematski filmski večeri in medijska podpora. Iz zadnje ideje se je rodila in hitro dozorela krasna, že takrat interaktivna, spletna stran.

Nov zagon nam sta nam tik pred zdajci dala donacija DANA Alliance for Brain Iniative in Lili Šprah . Na žalost nam DANA ni namenila nekaj dolarskih tisočakov, ampak vrečko svinčnikov in radirk v obliki možganov, medtem ko se je Lili Šprah z ZRC SAZU izkazala kot oseba z vezami, ki nam je omogočila, da smo del aktivnosti organizirali na strateških lokacijah v središču Ljubljane, atriju ZRC ter v Prešernovi dvorani SAZU. Zaplete pa je reševal hladnokrvni Metod Frlic.

In kaj smo počeli? Mojca Šoštarič je napisala Sonet o možganih, V Prešernovi dvorani smo organizirali predstavitev iger, ki gubajo možgane. Predavali smo po šolah, gostovali v radijskih oddajah. Vrhunec tedna možganov je bilo poljudno predavanje Zvezdana Pirtoška, ki se je zaključilo z »dutch party«. Edini pravi strošek, ki smo ga imeli, je bila velika pica za vse organizatorje.

Na dogodke je v glavnem opozarjala promocijska zložljiva tabla ter radijske postaje. Večina obiskovalcev, ki niso bili neposredno povezani z SiNAPSO, je za dogodke slišala prek radijskih valov.

Začeli smo počasi in previdno. Imeli smo veliko entuziazma in predvsem veliko sreče. Seme je padlo na plodna tla. Prvo mogoče že med Tednom možganov, med katerim nas je obiskal novinar Damjan Zorc, ki je v tistem času vodil oddajo, v kateri je razlagal manj znane besede. In naslednji četrtek je v svoji oddaji razložil besedo »nevron«.

Naslednje leto se je dogajalo že več in kar je še lepše: ni več marca brez Tedna možganov. Hvala vsem zagnancem, ki nadaljujete naše nerodne, a dobronamerne korake.