SiNAPSA, torek, 17. september 2019

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2019, številka 17
(v pripravi)

 

uvodnik

Morska bolezen – uvodnik v poletno številko eSinapsa

Maša Čater

Poletje je čas, ko nas po navadi večina malce spremeni vsakdanji ritem in si privošči daljši oddih od dela. Le-ta vsekakor pozitivno vpliva na naše možgane, saj s spremembo aktivnosti in okolja vzpostavljamo nove in drugačne povezave v možganih. Toda uredniški odbor eSinapse si je tudi med poletjem vzel čas za izbiro najzanimivejših in kvalitetnih prispevkov, da zaposlimo najradovednejše bralce, ki se med počitnicami radi zakopljejo v znanstveno čtivo. Ker v prostem času radi kam odpotujemo, bodisi po kopnem bodisi po vodi, je tokratni uvodnik osredotočen na nevšečnost, ki pogosto spremlja potovanja. »Jadranje je lep dokaz, da gibanje povzroča nered v telesu.« je napisal Hipokrat več kot 2000 let nazaj. Izvor besede »nausea«, ki v angleščini pomeni slabost, pravzaprav izvira iz stare grščine in sicer iz besednega korena naus (navtični), nakazujoč na ladjo (slika 1). S simptomi morske bolezni se je med nami srečal že marsikdo. Slabost in bruhanje lahko izzovejo različni načini gibanja; ne le na vodi, tudi po kopnem, zraku in v vesolju. Zato jo včasih imenujemo splošneje tudi potovalna slabost. Vendar zakaj nastane in čemu služi potovalna slabost, če sploh? S tem vprašanjem odpiramo poletno številko revije eSinapsa in vas hkrati vabimo k branju tudi drugih prispevkov, v katerih orisujemo aktualne raziskave in zanimiva dognanja v zvezi z možgani.

— ❖ —

članki

Možgani mladostnikov: ali strukturna nerazvitost vodi v slabše odločitve?

Saša Koprivec

V času adolescence smo bolj kot v drugih življenjskih obdobjih nagnjeni k sprejemanju iracionalnih in impulzivnih odločitev in tveganjem. Znanstveniki si zastavljajo pomembno vprašanje, ali so razlike v razmišljanju posledica razvojne nerazvitosti živčnega sistema. Deli možganov, ki so odgovorni za procese odločanja, se v tem času namreč še vedno aktivno razvijajo.

— ❖ —

IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti

Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič

Sistemske fibrosklerotične vnetne bolezni predstavljajo širok spekter kliničnih stanj. Čeprav so bile bolezni, kot so Hashimotov tiroiditis, idiopatsko vnetje orbit in vnetje hipofize v preteklosti obravnavane kot samostojne entitete, so nedavne raziskave odkrile povezavo v obliki povišanih vrednosti serumskih IgG4. Leta 2003 je bil s strani Komisawe in sod. utemeljen pojem »z IgG4 povezana bolezen« (IgG4-PB), ki predstavlja multiorgansko vnetno-fibrozirajoče obolenje z značilnimi patološkimi spremembami. Odkritje ne predstavlja zgolj novosti v razvrščanju bolezni, temveč tudi nove možnosti v diagnostiki in zdravljenju. Značilen vzorec pojavljanja omogoča prepoznavanje tudi s pomočjo slikovno preiskovalnih metod. Namen tega članka je z radiološkega stališča predstaviti nekatere oblike IgG4-PB, ki prizadenejo živčevje.

— ❖ —

kolofon

Kolofon

letnik 2019, številka 17

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —