SiNAPSA, četrtek, 18. januar 2018

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2017, številka 14
(v pripravi)

 

članki

Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj

Nastja Tomat

Začetke preučevanja fiziologije stresa označuje delo Walterja Cannona, ki je identificiral vlogo simpatičnega živčnega sistema pri oblikovanju odziva »boj ali beg«, in delo Hansa Seyla, ki je pokazal na pomembnost glukokortikoidov ter osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza pri uravnavanju stresnega odziva.

— ❖ —

Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?

Anka Slana Ozimič, Grega Repovš

Ste se že kdaj vprašali, kako da ne zapeljete s ceste, ko med vožnjo avtomobila kihnete, zaprete oči in tako za nekaj trenutkov izgubite dostop do vidnih informacij? Da lahko podobo okolja vzdržujemo tudi, ko ga neposredno ne vidimo, nam pomaga vidni delovni spomin, ena od temeljnih sposobnosti naših možganov. Kljub našemu občutku, da si lahko zapomnimo veliko število vidnih informacij in da lahko v spominu za kratek čas vzdržujemo bogato podobo o našem neposrednem okolju, raziskave kažejo, da je naš vidni delovni spomin močno omejen in da si lahko naenkrat zapomnimo le 3–4 objekte. A kako si pravzaprav zapomnimo vidne informacije? Koliko si jih zapomnimo in kako lahko to izmerimo?

— ❖ —

Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov

Leja Dolenc Grošelj

Nobelovo nagrado za medicino 2017 so za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov prejeli trije ameriški molekularni biologi, Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young. Njihovo raziskovanje cirkadianih ritmov se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri vinski mušici preučevali cirkadiano nihanje izražanja genov.

— ❖ —

Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni

Danaja Metul

Pred kratkim zaključena prva faza kliničnega testiranja zdravila, ki bi lahko upočasnilo razvoj Huntingtonove bolezni, daje upe na preboj v zdravljenju te bolezni. Gre namreč za prvo zdravilo, ki bi bolezen zdravilo vzročno, ne le simptomatsko.

— ❖ —

V 2017 korak naprej k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi

Maša Čater

Bolezni možganov in hrbtenjače štejemo med nevrodegenerativne bolezni. Dve izmed najpogostejših sta demenca z Alzheimerjevo boleznijo in multipla skleroza. Poškodbe živčnih celic ali mielinskega ovoja vplivajo na kakovost pomnjenja, razmišljanja in motorike. Obstoječa zdravila le začasno zmanjšujejo pojavljanje simptomov ali upočasnijo napredek bolezni, ne omogočajo pa regeneracije prizadetih delov možganov in ozdravitve. V letu 2017 izstopata dve pomembni odkritji, ki napovedujeta svetlejšo prihodnost bolnikom s taupatijami in demenco. Odkritje nekaterih pomembnih ugodnih vplivov imunskih celic na regeneracijo mielina ter razvozlana natančna zgradba proteina tau, ki v obliki nevarnih patoloških skupkov povzroča degeneracijo možganskih celic, predstavljata pomembno novo znanje za natančnejše opredelitve tipa bolezni in pravo odskočno desko za ciljno zdravljenje in regeneracijo živčnega sistema.

— ❖ —