SiNAPSA, četrtek, 23. februar 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2016, številka 12
(v pripravi)

 

članki

Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev

Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič

Nuklearna magnetnoresonančna spektroskopija (MRS) je bila razvita leta 1946, leta 1995 pa je Zvezni urad za hrano in zdravila v ZDA odobril avtomatiziran protokol MRS za klinično rabo. Danes je MRS sestavni del številnih magnetnoresonančnih (MR) protokolov in omogoča neinvazivno ter relativno hitro kemijsko analizo človeških tkiv.

— ❖ —

Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini

Andrej Vovk

Povezava digitalnega in realnega sveta s tridimenzionalnim (3D) tiskalnikom nam omogoča, da natisnemo praktično karkoli si zamislimo, oziroma karkoli lahko narišemo na računalniku: od predmetov za osebno rabo do delov letalskega trupa, človeškega telesa in celo ogrodja hiš. Začetki 3D tiskanja segajo na začetek osemdesetih let 20. stoletja z iznajdbo stereolitografskega postopka, pri katerem se plasti fotopolimerov strjujejo z ultravijoličnim (UV) laserjem. Šele zadnja leta je tehnologija ob zmogljivejših računalnikih, s potekom prvih patentov tiskanja v treh dimenzijah, iznajdbo novih metod in materialov za tiskalnike 3D modelov ter z izvedbo namiznih tiskalnikov, dosegla velik vzpon in si s cenovno ugodnimi rešitvami zagotovila široko dostopnost. Govori se celo o tretji industrijski revoluciji.

— ❖ —

Iluzija mreže

Aleš Oblak

Iluzija mreže je ena izmed najbolj preprostih in osnovnih optičnih iluzij, priljubljena kot znanstveni vložek v marsikatero otroško revijo in celo stripovske izdaje. Optične iluzije so v splošnem »zaznavni fenomeni, ki nam lahko ustvarijo spremenljivo ali varljivo podobo o obliki, stvari, prostoru, barvi itn. (Šuštaršič idr., 2004, str. 119)« in v resnici gre za »zmotne vidne zaznave«. Kar se zgodi pri iluziji mreže je navidezna sprememba svetlosti in gre za poseben pojav znotraj vidnega zaznavanja.

— ❖ —

Müller-Lyerjeva iluzija

Kevin Klarič

Optične iluzije so lahko zabavne in zanimive, prav tako pa lahko služijo kot pomembno orodje za raziskovalce. S tem, da si pobliže pogledamo, kako in zakaj določene iluzije zaznavamo, lahko bolje spoznamo svoje možgane in zakonitosti, ki usmerjajo naše zaznavne procese.

— ❖ —

Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti

Tisa Frelih

Tistega popoldneva (bila je povsem običajna okrogla in svetlo modra sobota) je Michael, ljubiteljski kuhar, pripravljal večerjo za prijatelje z univerze. Peke piščanca je bil vešč, a tokrat je nervozno postopal po kuhinji, medtem ko so gostje sedeli za mizo, obloženo s praznimi krožniki, s katerih je predjed izginila že oranžnih trideset minut nazaj. Ko glavne jedi še lep čas ni bilo od nikoder, je Michael poklapano stopil pred svoje goste in osramočeno priznal: “Oprostite, ampak danes piščanec nima dovolj konic.”

— ❖ —

Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike

Nastja Tomat

Nevroznanost je ponudila številne vpoglede v mehanizme procesov, kot so čustvovanje, odločanje, učenje, pozornost … tako pri zdravih posameznikih kot pri ljudeh z diagnozo duševne motnje. Prenos spoznanj v klinično prakso pa je vendarle počasen, saj je duševno zdravje odvisno od zapletenega delovanja možganov v interakciji s posameznikovim okoljem.

— ❖ —