SiNAPSA, sreda, 28. junij 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Možgani: skrb za status

Niko Lah

Z besedo status razumemo mesto posameznika/ce v družbi. V ožjem smislu se beseda nanaša na mesto, ki ga ima nekdo v pravnem ali službenem okolju (poročen/a, zdravnik/ca), v širšem in v tem kontekstu bolj relevantnem smislu pa na vrednote posameznika in občutek pomembnosti v očeh drugih.1 Status lahko oseba vzdržuje znotraj hierarhično urejene socialne mreže v realnem ali virtualnem svetu. S široko uporabo spletnih socialnih omrežij so ta postala tudi del raziskovalnih vprašanj v nevroznanosti, ki poskuša razumeti, kako možgani funkcionirajo znotraj socialne mreže, ki si jo ustvarimo bodisi v realnem življenju bodisi na spletu. Vzdrževanje (vedno višjega) statusa odseva spremembe znotraj nagrajevalnega sistema v možganih v akumbensu, področju ventralnega tegmentuma.

Niko Lah Amigdala, možgansko jedro v senčnem režnju, je udeležena pri procesiranju informacij, potrebnih za obstoj človeka v skupini (v nadalj. omrežju). Volumen te strukture se poveča s kompleksnostjo socialne mreže, ki jo človek vzdržuje v realnem življenju (družina, prijatelji, znanci). Volumen strukture je eden izmed kazalcev kapacitete procesiranja informacij in kot takšen nakazuje osrednjo vlogo amigdale pri obdelavi informacij, ki jih pridobivamo iz omrežja, in proženju ustreznega vedenja znotraj le-tega.2

Medtem ko gostota sive možganovine v amigdali ustreza velikosti socialne mreže v realnem in virtualnem svetu, pa je stekla identifikacija struktur v možganih, katerih gostota ustreza izključno velikosti socialne mreže na spletu (v danem primeru Facebook). Obratno lahko z velikostjo spletne socialne mreže sklepamo na gostoto sive možganovine v treh možganskih regijah – zgornjem temporalnem žlebu, levi senčni gubi in v parahipokampalni regiji. Omenjena področja so tesno povezana s socialnim vedenjem in kognicijo.3

Deljenje osebnih informacij – misli, čustev, preferenc – aktivira nevralne in kognitivne mehanizme v možganih, povezane s z možganskim sistemom za nagrajevanje. Zveča se aktivnost v dopaminskem mezolimbičnem sistemu, vključujoč akumbens in področje ventralnega tegmentuma.4 Podobno se akumbens odziva, ko procesira informacije o statusu v omrežju, katerega del je posameznik/ca. Spomnimo, da so status v širšem pomenu vrednote in občutek pomembnosti v očeh drugih, kar ocenimo s povratno informacijo, ki jo dobimo iz omrežja. Dober primer tega dvostranskega procesa je udeležba znotraj spletnega socialnega omrežja, npr. Facebooka. Bolj kot je akumbens v možganih aktiven med procesiranjem informacij, ki jih pridobiva iz spletnega socialnega omrežja, večja je aktivnost udeležbe v tovrstnem omrežju.5 Med drugim so individualne razlike v senzitivnosti akumbensa na pozitivne ojačevalce vedenja – hrana, seksualne vzpodbude, občutek (vedno višjega) statusa – napovedni dejavnik za razvoj odvisnostnega vedenja. Poleg mezolimbičnega dopaminergičnega sistema uvrščajo v sistem nagrajevanja, pomemben v patofiziologijo zasvojenosti, tudi že omenjena amigdaloidna jedra.6

Človek je del socialnih mrež, pravih in virtualnih, znotraj katerih s pomočjo indentificiranih možganskih struktur vzdržuje svoje mesto v skupini ter obenem oblikuje svoj status. Kaže da je skrb za status eden izmed pozitivnih ojačevalcev vedenja, ki morda lahko vodi v odvisnostno vedenje in postane tarča manipulacije znotraj omrežja.

    ___
  1. Status Anxiety, De Botton A, Penguin Books 2005 

  2. Amygdala volume and social network size in humans, Bickart KC, Wright C, Dautoff RJ, Dickerson BC and Feldman Barrett L, Nature Neuroscience, 2010 

  3. Online social network size is reflected in human brain structure, Kanai R, Bahrami B, Roylance R and Rees G, objavljeno na internetu 19. oktobra 2011, Proceedings of the Royal Society, 2011 

  4. Disclosing information about the self is intrinsically rewarding. Tamir DI and Mitchell JP, Proc.Natl.Acad. Sci.U.S.A. 2012 

  5. Nucleus accumbens response to gains in reputation for the self relative to gains for others predicts social media use. Meshi D, Morawetz C and Heekeren HR, Frontiers in Human Neuroscience, 2013 

  6. Patofiziologija zasvojenosti. Živin M, Seminarji iz patofiziologije, 2008 

Niko Lah
Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani