Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Pomen treninga možganov
Kakšen vpliv imata gibalna neaktivnost in proces staranja na zmožnost prostorske navigacije?
letnik 2015, številka 9
uvodnik
Teden možganov 2015: Zakulisje pogleda
Lea Kristan
članki
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
kolofon
letnik 2015, številka 9 - posebna izdaja ob Tednu možganov 2015
Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna domena, ki je ključnega pomena za vsakdanje delovanje v okolju in je odvisna od več kognitivnih procesov, vključno s prostorskimi spretnostmi, spominom in izvršilnimi funkcijami.1 Znano je, da zmožnost prostorske navigacije upada s starostjo, manj pa je znanega o morebitnih intervencijah, ki bi preprečile ta upad? Starejše osebe, pri katerih je prišlo do upada kognitivnih funkcij, so omejene pri dnevnih aktivnostih in imajo zato slabšo kvaliteto življenja. Na predavanju bomo ugotavljali, kakšen je vzrok samega upada, kateri možganski centri so pri tem najbolj prizadeti in kaj lahko naredi vsak posameznik, da bi omenjeni upad preprečil.
Hipokampus je pomemben del možganov, odgovoren za kratkoročni in dolgoročni spomin, ter tesno vpleten v prostorsko navigacijo. Študije, ki so preučevale stopnjo krčenja te možganske strukture, so si po večini enotne in sicer poročajo o 0,4 % krčenju volumna hipokampusa že pri starosti 28 let ter 1,7 % krčenju pri starosti 70 let. Ali se moramo v tem primeru enostavno sprijazniti s posledicami procesa staranja ali obstaja »zdravilo«, ki bi preprečilo to s časom povezano negativno spremembo? Napredek tehnologije na področju medicinskega slikanja možganov je privedel do številnih ugotovitev in znanstvenih objav na tem področju. Tako so nedavno pokazali, da je lahko virtualni trening prostorske navigacije odlična protiutež učinkom staranja na hipokampus. Po virtualnem treningu prostorske navigacije namreč pride do učinkovitejšega nevronskega procesiranja in hkrati do novo nastalih možganskih celic. Trening prostorske navigacije se je pokazal kot izredno učinkovito sredstvo pri preprečevanju starostnega upada volumna hipokampusa tako pri starejši kot tudi mlajši populaciji.2 3
Na predavanju boste podrobneje spoznali tudi nedavno študijo, ki smo jo izvedli v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer smo preučevali učinke večdnevne fizične neaktivnosti med ostalim tudi na možgansko delovanje. Pri posameznikih, ki preživijo več dni v ležečem položaju (zaradi poškodbe, operacije ipd.) prihaja do pomembnega upada na funkcionalni kot tudi kognitivni ravni.4
Moffat, S. D. (2009). Aging and spatial navigation: what do we know and where do we go? Neuropsychol Rev, 19(4), 478-489. ↩
Lovden, M., Schaefer, S., Noack, H., Bodammer, N. C., Kuhn, S., Heinze, H. J., Lindenberger, U. (2012). Spatial navigation training protects the hippocampus against age-related changes during early and late adulthood. Neurobiology of Aging, 33(3). ↩
Hotting, K., Holzschneider, K., Stenzel, A., Wolbers, T., & Roder, B. (2013). Effects of a cognitive training on spatial learning and associated functional brain activations. BMC Neurosci, 14, 73. ↩
Marušič, U., Meeusen, R., Pišot, R., & Kavčič, V. (2014). The brain in micro- and hypergravity: The effects of changing gravity on the brain electrocortical activity. Eur J Sport Sci, 1-10. ↩
Uroš Marušič, mladi raziskovalec
Univerza na Primorskem,
Znanstveno raziskovalno središče,
Inštitut za kineziološke raziskave