SiNAPSA, torek, 1. december 2020

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2020, številka 19
(v pripravi)

 

članki

Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov

Anka Slana Ozimič

Maja in Matjaž sta ugasnila luči in se pogovarjala, vse dokler ju ni premagala utrujenost. Silvija in Andrej sta luči pustila prižgane, si pripovedovala o svojem dnevu in ko so oči postajale vse manjše, izklopila luči ter zaspala. Silvija in Andrej sta gluha in za sporazumevanje uporabljata znakovni jezik, poseben način sporazumevanja s kretnjami, s katerim drug drugemu svoj dan opišeta ravno tako doživeto ter z vsemi podrobnostmi kot Maja in Matjaž.

— ❖ —

Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve

Nastja Tomat

Če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za dobiček 70 evrov in 50 % verjetnostjo za dobiček 100 evrov, kaj bi rajši izbrali? Kaj pa, če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za izgubo 70 evrov in 50 % verjetnostjo za izgubo 100 evrov?

— ❖ —

Revščina zastrupi možgane

Sara Fabjan

Vsako leto 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini. Vsak osmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, v Evropski uniji pa vsak šesti. Posledice revščine v otroštvu se kažejo tudi v možganih, in sicer ne samo v času otroštva, temveč tudi kasneje v odraslosti. Ideja, da revščina zastrupi možgane (v izvirniku Poverty poisons the brain), predstavlja čedalje pomembnejše področje raziskovanja v nevroznanosti in znanostih o zdravju ter se pojavlja kot pogosta metafora, ki poskuša opozoriti na neenakosti in posledice revščine.

— ❖ —

Možganska kap pod mikroskopom

Matjaž Deželak

Možganska kap je v svetovnem merilu drugi največji vzrok smrti in glavni dejavnik invalidnosti, njena incidenca v razvitem svetu pa narašča. Ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra vsako leto, je primerno, da naredimo pregled najnovejših ugotovitev. Glede na vzročnost delimo možgansko kap na dve glavni skupini: hemoragično možgansko kap, do katere privede počena krvna žila v možganih s posledično krvavitvijo, ter ishemična možganska kap, ki jo povzroči zamašitev možganske ali hrbtenjačne žile (praviloma arterije) s krvnim strdkom. Slednja predstavlja več kot 70% vseh primerov, zato se bomo v tem prispevku posvetili predvsem njeni obravnavi. Predstavili bomo najnovejša spoznanja na področjih epidemiologije, diagnostike, pristopih zdravljenja oz. obvladovanja posledic možganske kapi ter celične in molekularne biologije, ki spremljajo možgansko kap.

— ❖ —

Povezava lokalizacije in velikosti možganske poškodbe s pojavom depresije po ishemični možganski kapi

Nina Stanojević, Uroš Kovačič

Več desetletij se že izvajajo raziskave, ki preučujejo, če in kako je lokacija možganske poškodbe povezana z depresijo, ki se pogosto pojavi po nastopu kapi. Kljub temu, da je pojav depresivnega razpoloženja pri nekaterih pacientih ali klinično pomembne depresije pri drugih, odvisen od mnogih dejavnikov, pa obstajajo – žal zaenkrat še ne popolnoma poenoteni znanstveni zaključki –, da se depresija po kapi povezuje z anatomskimi in/ali funkcionalnimi okvarami določenih predelov možganov in možganskih omrežij.

— ❖ —

Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti

Vesna M. van Midden

Eden izmed novejših pristopov v nevroznanosti je preučevanje nevronskih kultur, pridobljenih iz »odraslih« človeških celic, in nam nudi nove odgovore o delovanju in vlogi posameznih tipov možganskih celic ter njihovih medsebojnih interakcijah. Napredek v znanosti pa nam je omogočil tudi pripravo možganskih organoidov – drobnih skupkov možganskega tkiva, ki posnemajo zarodne stopnje različnih delov možganov.

— ❖ —