Odziv na travmo – vloga telesa pri tvorbi spomina

Manca Kok

Novi načini zdravljenja posttravmatske stresne motnje (PTSM) aktivno vključujejo telo (na primer 3MDR in terapija z boksom) in so učinkoviti predvsem za tiste posameznike, ki izražajo na zdravljenje odporno obliko (angl. treatment resistant) PTSM. To je v veliki meri zato, ker običajno zdravljenje predvideva dostop do travmatskega spomina skozi imaginacijo, kar je nekaterim onemogočeno. Tukaj nastopi telo, ki lahko ponuja direkten dostop do čustev, vezanih na travmatične spomine. Dostop do teh čustev omogoča soočanje in zdravljenje težav z regulacijo čustev. V nadajevanju si bomo pogledali, kako pomembno vlogo igra telo pri doživljaju čustev in tvorjenju močnih čustvenih spominov.

— ❖ —

Sodobni vidiki motenj hranjenja

Karin Sernec

Motnje hranjenja so kronične, ponavljajoče se duševne motnje, ki so pogosto povezane s psihiatrično soobolevnostjo in resnimi telesnimi zapleti. Sociologi in antropologi dandanes motnje hranjenja uvrščajo med etnične motnje, to pomeni, da gre za motnje, kjer ne moremo zanikati povezave med osebnimi stiskami in konflikti ter spremembami v družbeno političnem okolju.

— ❖ —

Ples in gibalni dialog z malčki

Neva Kralj

»Obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih«, so navdihujoče in privlačne besede avstrijske pisateljice Vicki Baum, poznane po noveli Grand Hotel, po kateri so posneli film ter konec 20. stoletja tudi muzikal. Ples je v vzgoji in izobraževanju pogosto zapostavljen. Gibanje, ples in telesno izražanje so izredno pomembni za otrokov celostni razvoj, tako gibalni, socialni, čustveni kot spoznavni. S plesom in gibalnim dialogom z malčki pomembno prispevamo k razumevanju pomena plesne umetnosti v zgodnjem obdobju ter razširitvi obstoječih pristopov dela z otroki v vrtcu.

— ❖ —

Teden možganov 2022: Utelešeni (14. 3. – 18. 3. 2022)

Alina Holnthaner, Nika Jerman

Teden možganov (angl. Brain Awareness Week) je mednarodna iniciativa, pri kateri sodelujejo različne organizacije po vsem svetu, z namenom ozaveščati laično in strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja za posameznike in družbo. V Sloveniji poteka pod okriljem društva SiNAPSA, slovenskega društva za nevroznanost (Slika 1).

— ❖ —

Slovenski dan možganov, 16.3.2022

Prvič smo slovenski dan možganov obeleževali 16. marca 2016. Od tedaj ga vsako leto v marcu ponosno obeležujemo s povečanim ozaveščanjem o skrbi za možgane (Slika 1).

— ❖ —