Novoletno sporočilo uredništva revije eSiNAPSA

Maša Čater

Vsem našim bralcem in soustvarjalcem revije eSiNAPSA ter vsem, ki ste prispevali svoje znanje v obliki avtorstva, recenzije ali lekture, se želim zahvaliti za dosedanje sodelovanje in vam želim zdravo, veselo in uspešno novo leto 2019!

— ❖ —

Branje in možgani

Maša Čater

Otroci se v prvem razredu osnove šole učijo pisanja in prepoznavanja črk, nadaljujejo pa s povezovanjem le-teh v besede in nato več besed v stavke. Spoznavanje s črkami in zanimanje zanje pa se po navadi prične že mnogo prej. Prav vznemirljivo je, kako hitro otroci naredijo preskok v znanju. Samo nekaj tednov vaje je potrebnih in že se iz popolnega nebralca prelevijo v bralca. S časom se veščina branja še utrdi in izboljša. Ob učenju branja pa poteka kompleksen razvoj možganov.

— ❖ —

Sezonska depresija

Saša Koprivec

Človek je že od nekdaj neizbežno povezan z naravo, ki ga obdaja. S spreminjanjem zunanjih vplivov, kot je npr. dolžina dnevno-nočnega cikla v povezavi z letnimi časi, so pogojene številne telesne spremembe. Cirkadiani ritmi pomembno vplivajo na biološke procese v našem telesu preko uravnavanja naše notranje ure. Zato ni nenavadno, da so z zimskim časom in s krajšanjem dneva povezane tudi spremembe našega počutja. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki opisali sezonsko depresijo – to je pojav ponavljajočih se epizod depresivnega počutja, ki se pojavlja sezonsko v zimskem času.

— ❖ —

Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi

Maja Potokar

Virusne infekcije osrednjega živčnega sistema (OŽS) predstavljajo veliko zdravstveno in ekonomsko breme,.V splošnem so te okužbe redke, saj je OŽS pred zunanjimi vplivi dobro zaščiten s krvno-možgansko pregrado (KMP), sestavljeno iz endotelijskih celic krvnih žil, ki se jim tesno prilegajo celice glije. KMP varuje OŽS pred nevarnimi snovmi v krvi, kot so vnetni dejavniki, toksini, patogeni, med njimi tudi virusi. Virusi, ki krožijo po krvožilju, običajno ne prehajajo KMP. Nekateri virusi, ki jim pravimo nevrotropni, pa lahko okužijo živčevje – tako periferno kot osrednje – in povzročijo obsežne in dolgotrajne motnje v delovanju OŽS.

— ❖ —

Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?

Vida Ana Politakis

Kognitivni nadzor je temelj sposobnosti k cilju usmerjenega vedenja. Omogoča oblikovanje načrtov na več stopnjah hierarhije, njihovo vzdrževanje in izvedbo. Njegov vpliv se kaže že v zgodnjih motoričnih in zaznavnih procesih, postane zelo pomemben pri interakcijah s kratko- in dolgoročnim spominom ter vodi višje spoznavne procese in nanje tudi vpliva. Kognitivni nadzor tako omogoča prožno prilagajanje načrtov in vedenja za učinkovito spoprijemanje z izzivi v okolju ter oblikovanje novih vedênj za razreševanje problemov in sproprijemanje s situacijami, s katerimi se še nismo soočili. Vsaka nova ali konfliktna situacija, pa naj je navidez še tako enostavna, zahteva koordinirano izvedbo širokega nabora operacij in integracijo dostopnih informacij. Kognitivno procesiranje ob tem poteka v kontekstu stalno spreminjajočega se okolja, v katerem se je treba hitro in prožno odzvati na nove zahteve ter uspešno filtrirati potencialne motnje – sposobnosti, ki jih skupno imenujemo prožni kognitivni nadzor,,.

— ❖ —

Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja

Neža Grgurevič

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj v odraslem obdobju. Ocenjujejo, da 5 do 25 % populacije enkrat v življenju oboli za to duševno motnjo. Pojavnost depresije pri otrocih se s starostjo vztrajno zvišuje. Število diagnosticiranih otrok je pri 3–5 let starih okoli 0,5 % , pri 6–11 let 2%, pri adolescentih (12–17 let) pa že kar 12 %. Ocenjujejo, da kar 8 % depresivnih adolescentov naredi samomor in ta je tudi drugi najpogostejši vzrok smrti v tem obdobju življenja.

— ❖ —

Je skrb za potomce prirojena, privzgojena ali pridobljena?

Tina Bregant

Starševska skrb se izraža na različne načine: od telesne skrbi in nege za potomce, vključno z dojenjem, do motivacije za druženje z njimi in pri ljudeh tudi skrbi za njihovo ekonomsko dobrobit. Kot socialno-vedenjsko strategijo lahko starševsko vedenje proučujemo z nevrološkega vidika. V prispevku predstavljamo možgansko regijo, ki je dosledno opredeljena kot bistvena pri skrbi za potomce. Gre za volumsko majhno področje v hipotalamusu, imenovano srednje predoptično območje (angl. medial preoptic nucleus, MPOA). Med drugim ga sestavlja posebna skupina nevronov (MPOAGal nevroni), ki izražajo nevropeptid galanin. Ti nevroni so prisotni pri obeh spolih in so ključni za starševsko obnašanje. Z razmišljanjem o nevroloških osnovah za starševsko vedenje se dotaknemo tudi dveh skrajnih aspektov starševstva: žrtvovanja lastne koristi v dobro potomcev na eni strani ter detomora na drugi. Z razumevanjem starševskega vedenja drugih sesalcev bomo tako morda bolje razumeli tudi lastno vedenje.

— ❖ —

Demenca in pes

Sonja Prpar Mihevc

Terapija s psi ali že samo lastništvo štirinožnega prijatelja ima pozitivne vplive na zdravje in dobrobit njihovih lastnikov, še posebej ko gre za starejše posameznike, tudi take, ki kažejo zgodnje znake demence. Interakcija z živalmi vpliva na človekovo duševno in fizično zdravje. Blagodejni učinki terapije s psom se kažejo v znižanem krvnem tlaku, znižanem srčnem utripu, manj pogostih depresijah in znižani anksioznosti. Hkrati pa takšna terapija omogoča boljšo socializacijo in s tem splošno izboljšanje kvalitete življenja. Psi, usposobljeni kot spremljevalci ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, so naučeni, kako priti domov, kako svojega lastnika spodbuditi, da opravlja vsakodnevna opravila. Lastnikom tako pomagajo vzdrževati vsakodnevne rutine. Po drugi strani pa lahko tudi postarani psi spontano razvijejo demenci podobne simptome, gre za pasjo kognitivno motnjo.

— ❖ —

Sezonska depresija in zima

Maša Čater

V zimski številki revije eSiNAPSA smo se osredotočili na to, kako zimski dejavniki vplivajo na naše razpoloženje. Eden izmed negativnih dejavnikov je vsekakor pomanjkanje sončne svetlobe. Sezonska depresija se v zimskih mesecih pojavlja pri precejšnjem številu ljudi. Pojavnost je večja v severnih krajih. Znanstveno razlago je podala že dr. Koprivec v svojem prispevku Sezonska depresija, tukaj pa predstavljamo pogovor z dvema prebivalkama s severa, ki bosta v kratkem intervjuju predstavili, kako sezonska depresija vpliva na življenje v njunih krajih. Marinka Darling, upokojena carinica, živi v kanadskem Jukonu že 40 let, raziskovalka dr. Katja Stojkovič pa že 4 leta raziskuje v mestu Umeå (izgovorjava: Umeo) na severu Švedske.

— ❖ —

Pot v odprto znanost

Tina Giber

O znanosti lahko diskutiramo, jo testiramo, postavljamo pred nove izzive, kritiziramo in reproduciramo šele takrat, ko nam je v celoti dostopna. Danes je v Evropi prosto dostopnih zgolj petina vseh objavljenih znanstvenih člankov. Preostali so ujeti za plačljivimi zidovi, ki se lahko porušijo samo v zameno za vse višje naročnine in tako ohranjajo trenutni primarno podjetniško naravnan akademski založniški sistem. Z željo po spremembi tega sistema sta Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet zasnovala »Plan-S« (https://www.coalition-s.org), ki od januarja 2020 zahteva prost dostop do izsledkov javno financiranih znanstvenih raziskav, dolgoročno pa preoblikovanje celotnega sistema. Septembra 2018 se je trinajst nacionalnih raziskovalnih agencij, med katerimi je tudi slovenska ARRS, zavezalo, da v okviru »cOalition s« prične uresničevati »Plan-S«.

— ❖ —

Ženske in moški: enakovredni, enakopravni, a ne enaki

Maša Čater

Tridesetega januarja 2019 se je na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani odvilo predavanje o trenutno zelo popularni temi »Možgani, spol in stres«. Prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je širši javnosti na poljuden način slikovito predstavil del svojih raziskav o razlikah v delovanju možganov med spoloma in vplivu prenatalnega in postnatalnega stresa pri miših, ki veljajo za modelni organizem v predkliničnih raziskavah.

— ❖ —

Teden možganov 2019: Klinika bolečina

Danaja Metul

1. marca 2019 so v okviru Tedna možganov 2019 potekala klinična predavanja na temo bolečine. Šest strokovnjakov z različnih področij je v Peterlinovem paviljonu Fakultete za matematiko in fiziko poskušalo širši javnosti predstaviti tematiko v predavanjih, ki so bila v prvem delu osredotočena na specifične bolečine, s katerimi se pogosteje soočamo, v drugem pa na različne oblike njihovega zdravljenja.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2019, številka 16

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —