Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke ![]()
Knjiga Kje so moji ključi kot primer narativne medicine
Zdenka Čebašek-Travnik, Saša Novak
Povezava med narativno medicino, demenco in knjigo Kje so moji ključi tvori trikotnik, ki združuje znanost, literaturo in življenje. Narativna medicina daje okvir, v katerem pripoved dobi večji pomen, saj gre za bolezen, ki zahteva razumevanje onkraj medicinskih dejstev.
— ❖ —
Vpliv anestetikov na oksidativni stres
Katerina Tomsič, Alenka Nemec Svete
Splošna anestezija je pomemben del sodobne medicine, vendar ni presnovno nevtralna. Med operativnim posegom v splošni anesteziji se poveča nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti (RKZ), kar lahko vodi v oksidativni stres (OS). Učinek pa ni enoten, saj posamezni anestetiki sprožajo različno močne oksidativne odzive. Nekateri anestetiki spodbujajo nastanek RKZ, medtem ko drugi delujejo zaščitno in izkazujejo antioksidativne lastnosti. OS predstavlja neravnovesje med oksidanti in antioksidativnimi obrambnimi mehanizmi ter povzroča motnje redoks signalizacije in poškodbe biomolekul. Takšne spremembe se odražajo v strukturi lipidov, beljakovin in DNA ter prispevajo k razvoju ali napredovanju različnih patoloških stanj. OS je prisoten pri večini akutnih in kroničnih obolenj, vključno z nevrodegenerativnimi stanji. Oksidativna disregulacija je še posebej pomembna pri boleznih, ki prizadenejo živčni sistem, saj je nevralno tkivo zaradi intenzivnega metabolizma, obilice nenasičenih lipidov in relativno šibkejše antioksidativne zaščite posebno dovzetno za oksidativne poškodbe. Zato je razumevanje vpliva anestetikov na nastanek RKZ in OS ključno tako pri ocenjevanju tveganj kot pri optimizaciji anestezijskih pristopov.
— ❖ —
Rak, živčni in imunski sistem – kako so med seboj povezani?
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Urša Lampreht Tratar, Maša Omerzel
V zadnjem desetletju je prišlo do pomembnega premika v razumevanju vloge živčnega sistema pri raku, saj se je iz nekdaj pasivne, sekundarno prizadete strukture izkazal kot aktiven regulator tumorskega mikrookolja. S kompleksno dvosmerno komunikacijo med senzoričnimi, simpatičnimi in parasimpatičnimi živčnimi vlakni ter tumorskimi in imunskimi celicami vpliva na rast tumorja, imunski odziv, metastatske procese in odziv na zdravljenje. Sproščanje nevrotransmiterjev, nevropeptidov in rastnih dejavnikov iz živcev ter nevrotrofnih in vnetnih signalov iz tumorjev ustvarja povratne zanke, ki spodbujajo karcinogenezo in napredovanje bolezni. To je vodilo v razvoj novega interdisciplinarnega področja, nevrobiologije raka, ki odpira temelje za boljše razumevanje tumorske biologije in razvoj novih terapevtskih pristopov.
— ❖ —
Maša Čater
V zadnjih desetletjih je nevroznanost doživela pravo eksplozijo podatkov, od genomov in transkriptomov do slik možganov v živo. Vendar med temi organizacijskimi ravnmi pogosto manjka neposredna povezava. Gen nam pove, kateri protein lahko nastane, MRI pa pokaže, kako so zgrajeni možgani. Kako torej združiti molekularni in strukturni pogled? Na to vprašanje odgovarja nedavna študija, objavljena junija 2025 v Nature Communications, ki je ustvarila atlas povezav med proteini v krvi in strukturnimi lastnostmi možganov ter poskušala pojasniti njihov pomen za duševne in nevrološke bolezni. Raziskava je prva, ki na tako sistemski ravni povezuje človeški proteom, strukturne možganske podatke in genetske informacije, kar omogoča vpogled v to, kako sistemska biologija vpliva na arhitekturo možganov.
— ❖ —
Sinapsina nevroznanstvena konferenca SNC’25: stičišče znanja in novih idej
Ana Marija Kodra
Od 17. do 19. septembra 2025 je v Ljubljani potekala enajsta Sinapsina nevroznanstvena konferenca SNC'25, ki je združila raziskovalce, strokovnjake in študente s področja nevroznanosti. Program konference je bil zasnovan z namenom predstavitve najnovejših znanstvenih spoznanj ter spodbujanja interdisciplinarnega dialoga na presečišču temeljnih in aplikativnih raziskav. Dogodek smo organizirali v sklopu Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA) v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim društvom za klinično nevrofiziologijo.
— ❖ —
letnik 2025, številka 29
eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti
— ❖ —