SiNAPSA, četrtek, 28. maj 2020

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2019, številka 17

 

uvodnik

Morska bolezen – uvodnik v poletno številko eSinapsa

Maša Čater

Poletje je čas, ko nas po navadi večina malce spremeni vsakdanji ritem in si privošči daljši oddih od dela. Le-ta vsekakor pozitivno vpliva na naše možgane, saj s spremembo aktivnosti in okolja vzpostavljamo nove in drugačne povezave v možganih. Toda uredniški odbor eSinapse si je tudi med poletjem vzel čas za izbiro najzanimivejših in kvalitetnih prispevkov, da zaposlimo najradovednejše bralce, ki se med počitnicami radi zakopljejo v znanstveno čtivo. Ker v prostem času radi kam odpotujemo, bodisi po kopnem bodisi po vodi, je tokratni uvodnik osredotočen na nevšečnost, ki pogosto spremlja potovanja. »Jadranje je lep dokaz, da gibanje povzroča nered v telesu.« je napisal Hipokrat več kot 2000 let nazaj. Izvor besede »nausea«, ki v angleščini pomeni slabost, pravzaprav izvira iz stare grščine in sicer iz besednega korena naus (navtični), nakazujoč na ladjo (slika 1). S simptomi morske bolezni se je med nami srečal že marsikdo. Slabost in bruhanje lahko izzovejo različni načini gibanja; ne le na vodi, tudi po kopnem, zraku in v vesolju. Zato jo včasih imenujemo splošneje tudi potovalna slabost. Vendar zakaj nastane in čemu služi potovalna slabost, če sploh? S tem vprašanjem odpiramo poletno številko revije eSinapsa in vas hkrati vabimo k branju tudi drugih prispevkov, v katerih orisujemo aktualne raziskave in zanimiva dognanja v zvezi z možgani.

— ❖ —

članki

Možgani mladostnikov: ali strukturna nerazvitost vodi v slabše odločitve?

Saša Koprivec

V času adolescence smo bolj kot v drugih življenjskih obdobjih nagnjeni k sprejemanju iracionalnih in impulzivnih odločitev in tveganjem. Znanstveniki si zastavljajo pomembno vprašanje, ali so razlike v razmišljanju posledica razvojne nerazvitosti živčnega sistema. Deli možganov, ki so odgovorni za procese odločanja, se v tem času namreč še vedno aktivno razvijajo.

— ❖ —

IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti

Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič

Sistemske fibrosklerotične vnetne bolezni predstavljajo širok spekter kliničnih stanj. Čeprav so bile bolezni, kot so Hashimotov tiroiditis, idiopatsko vnetje orbit in vnetje hipofize v preteklosti obravnavane kot samostojne entitete, so nedavne raziskave odkrile povezavo v obliki povišanih vrednosti serumskih IgG4. Leta 2003 je bil s strani Komisawe in sod. utemeljen pojem »z IgG4 povezana bolezen« (IgG4-PB), ki predstavlja multiorgansko vnetno-fibrozirajoče obolenje z značilnimi patološkimi spremembami. Odkritje ne predstavlja zgolj novosti v razvrščanju bolezni, temveč tudi nove možnosti v diagnostiki in zdravljenju. Značilen vzorec pojavljanja omogoča prepoznavanje tudi s pomočjo slikovno preiskovalnih metod. Namen tega članka je z radiološkega stališča predstaviti nekatere oblike IgG4-PB, ki prizadenejo živčevje.

— ❖ —

Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih

Matjaž Stenovec

Klinična depresija je resna duševna motnja, ki prizadene ~20% ljudi v svetu in je poglavitni vzrok za dolgotrajno nezmožnost za delo; njeno terapevtsko omejevanje je večinoma neuspešno. Antidepresivi v današnji klinični rabi delujejo predvsem na mono-aminergični sistem, pri katerem je razkorak med hitrim moduliranjem mono-aminskih tarč in antidepresivnim učinkom praviloma dolg – več tednov. Ketamin, splošni anestetik in psihotomimetik (učinkovina, ki povzroči psihozi podobno stanje), je s hitrim in dolgotrajnim antidepresivnim učinkom vzbudil veliko pozornost v psihiatriji. Že ena sama intravenska aplikacija (~40 min) subanestetičnega odmerka ketamina lahko izzove hiter (v ~2 urah) in dolgotrajen (do 2 tedna trajajoč) antidepresivni učinek, ki sam po sebi kaže na drugačen molekulski mehanizem delovanja od drugih antidepresivov.

— ❖ —

Staranje krvotvornih matičnih celic v kostnem mozgu in adrenergični živci

Maša Čater

Oktobra 2019 je na konferenci priznanega raziskovalnega inštituta New York Stem Cell Foundation raziskovalka dr. Maria Maryanovich predstavila svoja najnovejša odkritja, katerih osnove je leto prej objavila v reviji Nature Medicine. Gre za raziskovanje vzrokov staranja krvotvornih (hematopoetskih) matičnih celic, ki skrbijo za doživljenjsko proizvodnjo različnih krvnih celic. Staranje krvnega sistema je povezano z mieloproliferacijo, pešanjem imunskega sistema in anemijo, vzrok zanj pa je ravno zmanjšan potencial hematopoetskih matičnih celic (slika 1). Le-te izgubijo svojo sposobnost regenerativnega potenciala in mieloidne diferenciacije.

— ❖ —

Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo

Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj

Utrujenost predstavlja eno najpogostejših pritožb bolnikov z multiplo sklerozo, ki so ji pogosto pridružene motnje spanja. Najpomembnejši diagnostični pripomoček predstavljajo vprašalniki, saj je diagnoza večinoma klinična. Velik vpliv na kakovost spanja ima tudi imunomodulatorna terapija, ki jo prejema velik del bolnikov z multiplo sklerozo. Zdravljenje motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo je enako kot pri ostalih bolnikih z motnjami spanja. Ustrezno zdravljenje zmanjša utrujenost, izboljša kognitivno stanje in psihofizične zmogljivosti ter tako prispeva k izboljšani kakovosti življenja bolnikov z multiplo sklerozo.

— ❖ —

Gibanje in kognicija

Jure Pešak

Gibanje je pomemben del zdravega načina življenja in vpliva tudi na kognitivno zdravje posameznika. Telesna aktivnost otroku omogoča ustrezen razvoj kognitivnega sistema in oblikuje kognitivno rezervo. To pomeni, da ima boljše izhodišče za zdravo staranje in se zaradi tega pozneje izrazijo bolezni iz spektra kognitivnega upada, npr. demence. Kasneje v življenju redna telesna aktivnost omogoča ohranjanje kognitivne rezerve in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad ter ugodno vpliva na zdravo staranje. V starosti gibanje upočasnjuje s starostjo povezan kognitivni upad, pri že razviti demenci pa zavira napredovanje bolezni ali celo izboljša kognitivne sposobnosti.

— ❖ —

Mejna osebnostna motnja – okoljski in genetski temelji nevroloških implikacij

Matjaž Deželak

Mejno osebnostno motnjo (MOM) opredeljujejo ekstremna občutljivost na realne ali navidezne medosebne zavrnitve, nestabilna samopodoba in močno nihanje samozavesti, intenzivni in vzkipljivi čustveni odzivi ter impulzivna ravnanja, ki so pogosto samouničevalna. MOM se sicer v splošni populaciji pojavlja v podobnem deležu kot ostale osebnostne motnje, a je zaradi visoke komorbidnosti pogostejša med nevrotičnimi in psihotičnimi bolniki. Velik problem te motnje sta težavna diagnoza in pomanjkanje specifičnega farmakološkega zdravljenja. Pogosto je tudi zavračanje psiho- in socioterapije s strani bolnikov, kar je posledica ene od značilnosti te motnje, tj. zavračanje odgovornosti in nesprejemanje posledic lastnih ravnanj. Medtem ko medicinska in zdravstvena stroka MOM obravnavata predvsem iz epidemiološkega, demografskega, sociološkega, diagnostičnega, terapevtskega in prognostičnega vidika, se biološke znanosti ukvarjajo z iskanjem njenih temeljnih vzrokov, s poudarkom na razlagi molekularne, celične in tkivne patofiziologije možganov. V tem prispevku so okvirno predstavljene dosedanje ugotovitve o okoljskih in genetskih predispozicijah za njen razvoj ter kaj se pri tej motnji dogaja v samih možganih.

— ❖ —

aktualno

ALS: bolezen, polna neznank

Maša Čater

Svetovno znani fizik Stephen Hawking je bil na invalidski voziček priklenjen že od svoje mladosti, a ga to ni zadržalo pred tem, da ne bi postal veleum današnjega časa. Bolehal je za boleznijo ALS oziroma amiotrofično lateralno sklerozo. Gre za redko, a izjemno progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki poškoduje dele živčnega sistema, saj povzroča izgubo motoričnih nevronov, paralizo in smrt. Natančen vzrok nastanka ALS še proučujejo, zato zdravila za to bolezen še ni. Najnovejša dognanja o ALS so bila predstavljena in prediskutirana na mednarodni nevroznanstveni konferenci Sinapsa 2019, ki se je odvijala 20. in 21. septembra 2019.

— ❖ —

Nevroznanost in matične celice – kaj je novega?

Maša Čater

Da je znanost izredno živa panoga delovanja, polna neustavljivega raziskovanja, nam verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Izredni razmahi odkritij se v zadnjih desetletjih dogajajo tudi na področju nevroznanosti. V tem času smo odkrili, katere celice najdemo v centralnem živčnem sistemu, kaj je njihova funkcija in vzroke marsikatere bolezni živčnega sistema. Vzroki in potek nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pa še vedno ostajajo neznanka, žal prav tako njihovo zdravljenje. Velik terapevtski potencial izkazujejo matične celice, ki so predmet raziskovanja novodobne celične nevroznanosti. Več o najnovejših odkritjih s tega področja je bilo v oktobru 2019 predstavljeno na konferenci raziskovalnega inštituta New York Stem Cell Foundation na zasebni Univerzi Rockefeller v New Yorku, ZDA (slika 1).

— ❖ —

kolofon

Kolofon

letnik 2019, številka 17

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —