Zdrav življenjski slog marsikomu predstavlja pomembno vrednoto, vendar se pozornost običajno posveča predvsem zdravju srca, fizični kondiciji, vzdržljivosti in mišični masi, medtem ko zdravje možganov pogosto ostaja v ozadju. V raziskavi, prvi te vrste v Sloveniji, o kateri smo nedavno poročali v reviji Frontiers in Public Health ¹, nas je zanimalo, kako dobro je slovenska javnost poučena in aktivna v skrbi za zdravje možganov.

Članek opisuje nadaljevanje študije, katere glavne izsledke smo objavili v preteklosti ². Takrat smo poročali, da je velika večina vprašanih, skoraj 90 odstotkov, smatrala zdravje možganov kot pomembno. Mnogi med njimi pa so pomanjkanje informacij izpostavili za pomembno prepreko pri sledenju zdravim življenjskim praksam, povezanim z zdravjem možganov. V prvih analizah smo predstavili le podatke laične populacije, v nadaljevanju pa nas je zanimalo tudi, kako ljudje, ki so med izobraževanjem pridobili formalno znanje, povezano z možgani, skrbijo za svoje možgane v primerjavi s tistimi, ki takšnega znanja niso pridobili.

Izsledki izhajajo iz obsežne spletne ankete, ki je bila izvedena v okviru projekta »Z možgani za možgane« in je dosegla več kot 2000 prebivalcev Slovenije različnih starosti in izobrazbenih stopenj. Anketa je v celoti na voljo na spletu: <a href=” https://www.1ka.si/a/280638target=”_blank”> https://www.1ka.si/a/280638. Anketirance smo glede na njihovo poročanje o pridobljeni izobrazbi razdelili na dve skupini: na splošno javnost (tiste brez posebnega strokovnega znanja o možganih) in na posameznike, ki so se med izobraževanjem podrobneje seznanili z delovanjem možganov. To skupino (*n* = 728) smo šteli za t. i. izobražene udeležence, vanjo pa smo vključili le osebe z doseženo VI. stopnjo izobrazbe, ki so izjavile, da imajo formalno izobrazbo, ki vključuje sistematično seznanjanje z zgradbo in delovanjem možganov, se pri svojem delu zanašajo na znanje o zgradbi in delovanju možganov ali izobražujejo druge o temah, povezanih z možgani. V nadaljnjih analizah smo skupino izobraženih posameznikov primerjali z izbrano skupino laičnih udeležencev (*n* = 565), ki je bila s prvo skupino usklajena glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe.

Izsledki raziskave jasno kažejo, da ima izobrazba pomemben vpliv na poznavanje in izvajanje dejavnosti v zvezi z zdravjem možganov. Izobražena skupina je v povprečju pokazala več znanja in večjo zavzetost pri skrbi za svoje možgane v primerjavi s splošno javnostjo. Bolje je poznala priporočila za zdrav življenjski slog, ki pozitivno vpliva na zdravje možganov, in jim tudi pogosteje sledila. Na primer, v primerjavi z laično javnostjo je bistveno večji delež izobraženih redno telovadil, imel uravnoteženo prehrano, skrbel za dober spanec, ostajal družbeno aktiven, se posvečal miselnim aktivnostim, se učil novih veščin in se izogibal škodljivim razvadam.

Razlik pa nismo opazili samo v navadah obeh skupin, temveč tudi v njihovem znanju in prepričanjih o zdravju možganov. Gledano celostno, so izobraženi anketiranci pogosteje menili, da lahko sami pomembno vplivajo na svoje kognitivno zdravje, medtem ko je laična skupina pogosteje izražala prepričanje, da je zdravje možganov pretežno odvisno od prirojenih značilnosti in dejavnikov izven našega nadzora. Izobraženi udeleženci so prav tako bolje prepoznali, katere bolezni možganov lahko odložimo ali omilimo z zdravim življenjskim slogom. Del splošne javnosti je še vedno dvomil, da lahko s svojimi navadami vplivamo na pojav bolezni, kot sta demenca in možganska kap, čeprav sodobna znanstvena spoznanja kažejo, da bi s sledenjem zdravemu življenjskemu slogu (Slika 1) lahko preprečili skoraj polovico primerov demence ³. Naši rezultati kažejo, da ljudje z manj znanja o možganih pogosto ne vedo, da bi z določenimi ukrepi lahko izboljšali možnosti za ohranitev zdravega kognitivnega delovanja.

Slika 1. Pregled reverzibilnih vzrokov na pojavnost demence, povzeto po Livingston idr. (2024).

Pomembna vloga znanja v skrbi za možgane se je kazala v odgovoru na anketno vprašanje, zakaj se posamezniki ne držijo priporočil za zdravje možganov, kjer je bil pomemben odgovor pomanjkanje informacij – v primerjavi z izobraženo skupino je dvakrat več anketirancev iz splošne javnosti priznalo, da določenih zdravih navad ne upoštevajo preprosto zato, ker o njih niso dovolj poučeni ali se ne zavedajo njihovega pomena. Nezanemarljivi pa so tudi viri informacij, s katerimi se posamezniki srečujejo. Medtem ko so posamezniki z več znanja kot glavne vire navajali strokovne članke, predavanja in znanstvene medije, je splošna javnost pogosteje pridobivala informacije prek družbenih omrežij in splošnih spletnih virov. Posredno lahko sklepamo, da kakovost informacij torej pomembno vpliva na pripravljenost za ukrepanje.

Zanimivo je tudi, da so posamezniki z več znanja o možganih pogosteje izražali višjo notranjo motivacijo za spremembe. To kaže, da znanje ne deluje zgolj informativno, temveč tudi kot spodbujevalec – ko posameznik razume koristi določenega vedenja, je verjetneje, da bo to tudi vpeljal v svoj vsakdan. Verjetno je tudi, da so bolj informirani državljani iz istega razloga tudi bolj motivirani za sistemske rešitve, ki bodo posameznikom olajšale učinkovito primarno preventivo motenj v delovanju možganov.

Izobrazba je ena najpomembnejših naložb v zdravje možganov. Zdi se, da bo višja stopnja izobrazbe o možganih pripomogla k večji motivaciji za skrb za zdravje lastnih možganov. Na dolgi rok to lahko vodi v manjšo pojavnost določenih nevroloških in psihiatričnih bolezni, ki predstavljajo veliko javnozdravstveno breme. Vlaganje v izobrazbo in ozaveščanje o zdravju možganov torej ne bi izboljšalo samo kakovosti življenja posameznikov, temveč bi razbremenilo tudi družbo in zdravstveni sistem.

Raziskava je pokazala, da imajo ljudje z več znanja o možganih bolj zdrave navade življenjskega sloga, večjo motivacijo in jasnejšo predstavo o tem, kako ohraniti zdravo kognitivno delovanje. Pomembno je, da dostop do preverjenih informacij in konkretnih napotkov, kako skrbeti za možgane – ne le v bolnišnicah ali predavalnicah, ampak tudi v vsakdanjem življenju, doseže čim večji delež splošne javnosti. Več znanja pomeni boljše zdravje možganov, kar koristi tako posamezniku kot celi družbi.

SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost, že od leta 2003 sistematično ozavešča javnost o možganih, raziskovanju možganov in skrbi za njihovo zdravje. Pri tem nas zanima, kako učinkovito se spreminjajo razmere v slovenski družbi na področju zdravja možganov. Zato smo po opisani raziskavi zastavili sistematično zbiranje informacij o znanju in dejavnostih slovenske javnosti v prid zdravja možganov z vključitvijo bloka vprašanj v raziskavo Slovensko javno mnenje. Ta raziskava nam bo omogočila vpogled v dinamiko pogleda slovenske splošne javnosti, saj bomo lahko rezultate neposredno primerjali s tistimi, zbranimi leta 2017, in tako naslovili raziskovalno vprašanje: »Se je odnos slovenske javnosti do poznavanja praks, povezanih z zdravjem možganov, v zadnjih letih spremenil?« Poleg tega pa bo proučevani vzorec javnosti v tej raziskavi sistematično zbran in bo zajel tudi tiste skupine, ki so bile zaradi metodoloških omejitev prejšnje raziskave slabše zastopane, kot so starejši, ljudje z ruralnih področij in moški. Preliminarni rezultati so bili predstavljeni na Tednu možganov 2023 ⁴.