SiNAPSA, sobota, 24. junij 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Stroški bolezni možganov v Evropi v 2010

Jure Bon, Zvezdan Pirtošek, Blaž Koritnik in Mara Bresjanac

V začetku oktobra so v Evropskem parlamentu v Bruslju pod okriljem Evropskega sveta za možgane predstavili izsledke nove vseevropske raziskave o stroških bolezni možganov, “Cost of disorders of the Brain in Europe 2010”1. Skupni stroški več kot 19 največjih skupin nevroloških in psihiatričnih bolezni dosegajo neverjetnih 800 milijard evrov letno, izračunani pa so bili skupaj za 30 evropskih držav. Avtorji, med katerimi so nekateri najbolj ugledni evropski epidemiologi in zdravstveni ekonomisti, pri tem poudarjajo, da so upoštevali konzervativne, ožje kriterije za posamezne bolezni, zaradi česar so realni stroški verjetno še višji.

Jure BonStroške delijo v neposredne stroške medicinskega zdravljenja, neposredne stroške nemedicinske oskrbe in posredne stroške, ki jih povzročajo izguba produktivnosti in zgodnje invalidske upokojitve bolnikov. Ker je razmerje med neposrednimi in posrednimi stroški glede na druge telesne bolezni izrazito pomaknjeno v smer posrednih stroškov (40%), avtorji sklepajo, da bolezni možganov zdravimo prepozno in premalo intenzivno. Zaradi njih vsaj enkrat v življenju trpi tretjina evropske populacije 514 milijonov ljudi, kot bolniki ali njihovi svojci in skrbniki. Skupni stroški bolezni možganov daleč presegajo stroške kardiovaskularnih (192 milijard evrov) in onkoloških bolezni (150 do 250 milijard evrov). Ker se evropska populacija stara, predstavljajo bolezni možganov največji zdravstveni, ekonomski in socialni izziv za evropsko družbo, že danes in v prihodnje. Stroški posameznih bolezni lahko zelo variirajo, v povezavi z razširjenostjo posameznih bolezni pa dosegajo omenjene visoke številke. Najdražja je skupina motenj razpoloženja, ki vključuje depresivno in bipolarno motnjo in povzroča 113 milijard evrov stroškov letno. Sledijo jim demence s 105 milijardami in psihotične motnje s 93 milijardami evrov letno, za njimi pa se uvrščajo anksiozne motnje, odvisnosti in cerebrovaskularne bolezni, vsaka skupina s stroški nad 60 milijardami evrov letno. Ker uporabljeni statistični model v raziskavi omogoča tudi ocene stroškov za države z nepopolnimi podatki o razširjenosti in obravnavi bolezni možganov, lahko v kratkem pričakujemo natančnejši razrez ocen stroškov posameznih bolezni tudi za Slovenijo. Zaenkrat je znano, da v skupnem merilu povzročajo 1200 evrov stroškov letno na posameznega prebivalca Slovenije, v primerjavi s 1550 evri evropskega povprečja.

Avtorji opozarjajo, da so bolezni možganov velik problem za evropsko družbo, tempirana bomba, na katero se prepočasi in slabo odzivamo. Izzive vidijo v prizadevanjih za ustreznejše financiranje raziskav bolezni možganov, pri katerih Evropa zaostaja za Združenimi državami Amerike. Vlaganje v raziskave te vrste namreč glede na velikost letnih stroškov bolezni možganov predstavlja najboljši potencialen donos na vložena sredstva. Še posebej pomembno postaja tako vlaganje v luči postopnega umikanja farmacevtske industrije iz raziskav bolezni možganov, ki se dogaja v zadnjih letih zaradi relativno visokih stroškov in predolgih in zapletenih birokratskih postopkov razvoja posameznega zdravila. Neustrezno je tudi izobraževanje na medicinskih in drugih zdravstvenih ustanovah, kjer študijski programi pogosto ne odražajo hitro spreminjajočega se znanja na področju nevroznanosti, obenem pa študenti v nevroloških in psihiatričnih klinikah preživijo le 8% časa svojega izobraževanja. Tretje pomembno področje je razvoj preventivnega dela pri preprečevanju bolezni možganov v populaciji, kjer zaenkrat še manjkajo bolj usmerjena in ustrezna priporočila po vzoru preventivnih dejavnosti na področju drugih telesnih bolezni. Skupen vsem prizadevanjem pa je poziv, da je nujno združiti interese velikega števila različnih strokovnih in bolniških organizacij s tega področja. Organizacije bi morale poenotiti svoja stališča in sporočila, ki jih posredujejo širši javnosti, da bi lažje dosegli ustreznejšo umestitev in razumevanje celotne razsežnosti problema bolezni možganov v družbi. V skladu s temi cilji si tudi v Sloveniji SiNAPSA in Slovenski svet za možgane tvorno prizadevata za oblikovanje nacionalnega akcijskega programa za zvečanje vlaganja v raziskovanje, izobraževanje in preventivo bolezni možganov.

    ___
  1. Gustavsson, A., Svensson, M., Jacobi, F., Allgulander, C., Alonso, J., Beghi, E., Dodel, R., et al. (2011). Cost of disorders of the brain in Europe 2010. European Neuropsychopharmacology, 21(10), 718–779. Elsevier B.V. doi:10.1016/j.euroneuro.2011.08.008