SiNAPSA, ponedeljek, 22. julij 2019

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Sezonska depresija in zima

Intervju z dr. Katjo Stojkovič in Marinko Darling o pojavnosti sezonske depresije v vsakdanjem življenju na severu

Maša Čater

V zimski številki revije eSiNAPSA smo se osredotočili na to, kako zimski dejavniki vplivajo na naše razpoloženje. Eden izmed negativnih dejavnikov je vsekakor pomanjkanje sončne svetlobe. Sezonska depresija se v zimskih mesecih pojavlja pri precejšnjem številu ljudi. Pojavnost je večja v severnih krajih 1. Znanstveno razlago je podala že dr. Koprivec v svojem prispevku Sezonska depresija, tukaj pa predstavljamo pogovor z dvema prebivalkama s severa, ki bosta v kratkem intervjuju predstavili, kako sezonska depresija vpliva na življenje v njunih krajih. Marinka Darling, upokojena carinica, živi v kanadskem Jukonu že 40 let, raziskovalka dr. Katja Stojkovič pa že 4 leta raziskuje v mestu Umeå (izgovorjava: Umeo) na severu Švedske.

Maša Čater

Sta že slišali za sezonsko depresijo?

Marinka: V 80-ih letih sem opazila, da kratki dnevi močno vplivajo na razpoloženje mojega moža in otrok, zato sem kupila nekaj knjig o sezonski depresiji in jih proučila. Sedaj je informacij glede tega pojava veliko več zaradi večjih razsežnosti interneta.

Katja: Tudi jaz sem že slišala za sezonsko depresijo.

Ali se vama zdi pogostost pojavljanja sezonske depresije v Kanadi in na Švedskem večja od okoliških držav in v primerjavi s Slovenijo? Morda osebno poznata koga, ki trpi za sezonsko depresijo?

Marinka: Pogostost sezonske depresije se veča z bližino severa, zato je pojavnost v Kanadi vsekakor večja. Na Aljaski je pojavnost veliko večja kot v nižje ležečih državah, ki so južneje od 49. vzporednika. Na Aljaski imajo podobno količino teme kot na Jukonu, severozahodnih območjih in Nunavutu. Številne raziskave so potrdile, da severneje kot živimo, večji je vpliv pomanjkanja svetlobe – severneje kot gremo, manj je namreč dnevne svetlobe v zimskih mesecih. Večina ljudi kaže vsaj enega od simptomov sezonske depresije zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, večinoma so bolj letargični. Včasih so na severu sezonsko depresijo sprva imenovali kočevska vročina (angl. cabin fever). Mnogo mojih prijateljev in sorodnikov trpi za sezonsko depresijo, a vsak v različni intenzivnosti.

Katja: Pričakovala bi, da je sezonska depresija na Švedskem pogostejša, saj so razlike v količini dnevne svetlobe med letnimi časi precej večje kot v Sloveniji. Ne poznam nikogar, ki bi zaradi sezonskih sprememb potreboval medicinsko pomoč, veliko ljudi pa pozimi občuti povečano utrujenost, zaspanost in posledično občasno pomanjkanje motivacije za delo ter različne aktivnosti.

Kako pravzaprav izgleda dan v Jukonu ali Umeu? Kako vpliva kratek dan na tamkajšnje ljudi? Sta morda opazili kakšno povezavo med povečanim kriminalom in alkoholizmom ter zimskim časom?

Marinka: Zimski solsticij pri nas traja približno dva meseca. Takrat je najkrajši dan, ki traja manj kot 6 ur, pri čemer ni nujno, da sploh dobimo kaj neposredne sončne svetlobe. Kadar je jasno, se ohladi do –50 °C, vendar sonce ostaja nizko na horizontu. Ljudje so v tem času manj aktivni zunaj in preživijo več časa notri. Pogosto trpijo za nihanji razpoloženj, nekateri postanejo depresivni in asocialni. Nekateri se med zimo izolirajo in veliko prespijo. To sem opazila tudi pri našem mačku in psu. Težko ocenim povezavo med kriminalom in alkoholizmom in zimskim časom. Glede na to, da v naših časopisih o tem ne pišejo veliko, menim, da ta povezava ni tako močna.

Katja: Zima v Umeu se prične novembra, ko se temperature občasno spustijo pod ničlo, in traja tja do aprila, ko se led na morju in jezerih spet stali. Konec marca in septembra je dan enako dolg kot v Sloveniji, vmes pa se spremembe dogajajo veliko hitreje. Na najkrajši dan v letu sonce vzide približno ob 9:30 in zaide malo pred drugo uro popoldne, medtem ko na najdaljši dan v letu sonce vzide malo po drugi uri in zaide ob enajsti uri zvečer. Pozimi ima poleg krajšega dneva velik vpliv na počutje precej šibkejša svetloba, saj je sonce takrat zelo nizko nad obzorjem. Povprečna zimska temperatura v Umeu ni tako nizka kot v notranjosti države in je v hladnejših mesecih -3 do -12 °C, v januarju pa najnižja temperatura seže tudi do –25 °C. Kljub nizkim temperaturam občutek mraza ni tako velik, ker je zrak zelo suh.

Pozimi ni opaziti večjih sprememb v vsakodnevnem življenju ljudi, nasprotno pa se povsem nov ritem življenja vzpostavi poleti, ko Švedi koristijo večino dopusta. Po poletnem solsticiju, ki je tu najpomembnejši praznik v letu, ljudje približno mesec dni preživijo v svoji poletni hišici ob obali morja ali enega izmed mnogih jezer na Švedskem. Takrat se mesta izpraznijo, trgovine imajo krajši delavnik in zelo težko je priti do storitev različnih vrst, naj bo to popravilo avtomobila ali zdravstveni pregled. Po drugi strani pa v poletni sezoni, ki traja od 15. junija do 15. avgusta, zaživijo nekatere druge dejavnosti. Tipičen primer so »kavarne«, največkrat ob jezerih, kjer se ljudje lahko zunaj na vrtu naužijejo sonca, morda skopajo v jezeru in si privoščijo »fiko«, ki je švedski ritual pitja kave ob klepetu in dobrem koščku peciva.

Slika 1: Sonce nizko nad obzorjem opoldne, slikano decembra na Švedskem (foto: osebni arhiv Katje Stojkovič).
Slika 1: Sonce nizko nad obzorjem opoldne, slikano decembra na Švedskem (foto: osebni arhiv Katje Stojkovič).

Sta pojavljanje sezonske depresije opazili le pri odraslih ali tudi pri otrocih? Kakšne aktivnosti prirejate v službi, šoli ali vrtcu, da čim uspešneje kljubujete sezonski depresiji?

Marinka: Sezonska depresija enakomerno prizadene vse starosti. V šolah ponavadi pustijo otrokom, da se v času kosila zunaj igrajo na svežem zraku, da pridejo v stik z vsaj malo sončne svetlobe. To jim izboljša počutje in lažje sodelujejo pri popoldanskem pouku. Doma sem svoje otroke dnevno izpostavljala lučki širokega spektra svetlobe, ponavadi pri zajtrku. Imeli smo luči s svetilnostjo kar 10 000 luksov.

Katja: Seveda pomanjkanje dnevne svetlobe vpliva tudi na počutje otrok, ne le odraslih. Ravno tako postanejo bolj zaspani. Ne poznam nobenih posebnih ukrepov v vrtcih, so pa otroci tudi v zimskem času aktivni zunaj, kar je sicer priporočljiv ukrep proti sezonski depresiji. Običajno gredo ven dvakrat na dan kljub nižjim temperaturam in poledici. Tako je poleg dežnih hlač in toplih zimskih oblačil obvezni del zimske opreme v vrtcu tudi čelada. Prav tako na delovnih mestih običajno ni posebnih ukrepov proti sezonski depresiji, na univerzitetnem kampusu pa je študentom na voljo t. i. »svetla soba«, ki je namenjena sprostitvi v svetlobi hladnejšega tona, ki je bolj podobna dnevni svetlobi kot svetloba običajnih žarnic z rumenkastim tonom (2700 K). Trdnih dokazov o učinkih takšne terapije sicer ni, vendar mnogim ljudem ustreza in jih napolni z dodatno voljo in energijo.

Kako se še ljudje v vaših krajih bojujejo proti sezonski depresiji in ali so pri tem uspešni?

Marinka Darling

Marinka: Nekateri v svoje domove vgrajujejo širokospektralne luči. Uporabljajo jih tudi kot namizne luči. Večina ljudi jemlje vitamin D, ki ima izredno dober učinek. Sama poskrbim tudi, da grem vsak dan na svež zrak vsaj za eno uro ali dve, ne glede na mraz, še posebej kadar je sončno. Pri nas v Haines Junction izgubimo neposredno sončno svetlobo med začetkom decembra in koncem januarja, saj 2000 m visoko gorovje v bližini naše hiše zastira sonce. Bližina gora tudi pripomore k mrazu. Zato imamo doma skozi cel dan prižgane luči, zaradi česar pozimi tudi porabimo veliko več električne energije za osvetlitev kot poleti, ko luči praktično ne prižigamo, saj je dan dolg 20 do 22 ur. Naša hiša ima veliko ogromnih oken, s čimer žal z večjo izgubo toplote v hišo vnesemo več svetlobe in zmanjšamo občutek zaprtosti v zaprtih prostorih v času zime. V zgodnjih 90. letih so rudarji preživljali zimo zaprti v svojih kočah brez oken, v temi, osvetljevali so si s svečami. Ker so zaradi zaprtosti v kočah trpeli za pomanjkanjem prostora in svetlobe, se je takrat obdržal pojem kočevska vročina. Februarja imamo v Jukonu tudi festival, imenovan Yukon Rendezvous, kjer se zberemo vsi in se cel teden zabavamo v mestu Whitehorse. Festival organizirajo že iz časov zlate mrzlice leta 1898. Festival ponuja mnoge zabavne aktivnosti, kot je ogled snežnih skulptur, igranja na violino, plesanje plesa kankan, tekmovanje s psi in snežnimi sanmi ter tekmovanje v hitrem pakiranju moke. Za zaključek festivala je vedno prekrasen ognjemet, ki razvedrilno vpliva na ljudi in jim vliva upanje, da bo kmalu spet pomlad. V boju proti sezonski depresiji vsekakor močno pozitivno vpliva redna rekreacija. Ljudje se pri nas ukvarjajo s pohodništvom, smučanjem in hojo s krpljami, prav tako pa tudi s fitnesom, jogo in spinningom. Kljub vsemu jih veliko jemlje antidepresive, da lažje prebrodijo temna obdobja zime. Nekateri jih jemljejo celo leto, pozimi pa le povečajo dozo. Uspešnost različnih prijemov proti sezonski depresiji pa je različna in močno odvisna od posameznika.

Slika 2: Tipičen decembrski dan na Jukonu, kjer se sonce najmanj dva meseca nikoli ne povzpne nad gore (foto: osebni arhiv Marinke Darling).
Slika 2: Tipičen decembrski dan na Jukonu, kjer se sonce najmanj dva meseca nikoli ne povzpne nad gore (foto: osebni arhiv Marinke Darling).

Velik delež ljudi prihaja na Jukon na poletno delo in nekateri se odločijo prestati pri nas tudi zimo. Žal jih veliko ne zdrži teme in mraza in se odselijo južneje. Tak trend se pojavlja tudi pri stalnih prebivalcih Jukona in drugih predelov severne Kanade. Skoraj 1,5 milijona Kanadčanov se v zimskem času za nekaj mesecev odseli v južne dele Združenih držav Amerike. Največ na Florido, Arizono, Nevado in v Kalifornijo. Tudi sama hodim vsako zimo za dva tedna na Havaje.

Katja Stojkovič
Katja: Otrokom priporočajo dodatno uživanje vitamina D do starosti dveh let, kar je dlje kot v Sloveniji. Tudi odrasli pozimi včasih posežejo po vitaminu D kot prehranskemu dodatku in poročajo o boljšem počutju ter manjši utrujenosti. Nekateri radi obiščejo »svetle sobe« v spa centrih, drugi pa pozimi odpotujejo na počitnice v toplejše kraje, najpogosteje na Kanarske otoke. Švedi si temne mesece razsvetlijo z božično in zimsko razsvetljavo, slednja se ponekod prične že z novembrom in je prisotna dlje časa kot božična. V parkih in soseskah z lučkami okrasijo drevesa ali izbrane dele parka, najbolj značilne pa so manjše lučke, ki jih v stanovanjih postavijo ali obesijo pred okna. Za preprečevanje sezonske depresije se priporoča redno gibanje v naravi, med katerim sta zagotovo najbolj priljubljena tek na smučeh in drsanje na jezerih. Prav tako ne manjka priložnosti za ukvarjanje z najrazličnejšimi športi, saj v Umeu stoji eden izmed večjih športnih centrov v Evropi, ki ga na dan obišče nekaj tisoč ljudi. Najbolj priljubljen in značilen dvoranski šport je dvoranski hokej, ki ga tu imenujejo »innebandy«.

    ___
  1. Byrne B., Brainard G. C. Seasonal affective disorder and light therapy. Sleep medicine clinics. 2008;3:307–315. 

Asist. – razisk. dr. Maša Čater, univ. dipl. bioteh.
Laboratorij za genomiko
Inštitut za predklinične vede
Veterinarska fakulteta
Univerza v Ljubljani

Sprejeto: 16.12.2018
Objavljeno: 12.1.2019