SiNAPSA, nedelja, 25. februar 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2023, številka 24

 

članki

Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih

Tomaž Rus, Matej Perovnik

Nevrodegenerativne bolezni, ki se klinično izrazijo kot demenca ali motnje gibanja, so med najpomembnejšimi javnozdravstvenimi izzivi sodobnega časa. Z napredkom razvoja zdravil, ki spreminjajo njihov potek, postajajo vse pomembnejši natančni biološki označevalci, ki nam omogočajo zgodnjo diagnozo in spremljanje napredovanja bolezni. Različne nevrodegenerativne bolezni, med katerimi sta najpogostejši Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, označujejo specifična patološka funkcijska omrežja. Ta omrežja lahko pri bolnikih zaznamo z raznovrstnimi slikovnimi metodami, med katerimi sta najbolj uveljavljeni pozitronska emisijska tomografija z [18F]-fluorodeoksiglukozo (FDG PET) ter funkcijska magnetna resonanca v mirovanju (angl. resting state functional magnetic resonance imaging; rs-fMRI). Omenjena omrežja nam omogočajo vpogled v mehanizme bolezni in vivo in natančno razlikovanje med podobnimi sindromi.

— ❖ —

Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak

Tina Bregant

Nekaj najpomembnejših odkritij v nevroznanosti je povezanih z morjem in morskimi živalmi. Ker se bliža poletje, ko tudi nevroznanstveniki radi odidemo na morje, v prispevku predstavljamo tri morske živali, ki jih srečamo tudi v Jadranskem morju in so odigrale pomembno vlogo v zgodovini nevroznanosti.

— ❖ —

Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost

Mateja Pate

V eni od preteklih številk revije eSinapsa smo lahko brali o pomembnosti gibanja za naše kognitivno zdravje, saj se telesna aktivnost izkazuje kot najbolj učinkovita, neinvazivna, ugodna in enostavna možnost preventive in ukrepanja tako pri zdravem staranju kot pri blaženju poteka nevrodegenerativnih bolezni. Pomena gibanja za psihofizično vitalnost se je že sredi prejšnjega stoletja zavedal fizik dr. Moshe Feldenkrais (1904–1984) in ga strnil v dva stavka: »Gibanje je življenje. Brez gibanja bi bilo življenje nepredstavljivo«

— ❖ —

Etično naravnana animalna nevroznanost

Maša Čater

Vedenjsko testiranje laboratorijskih glodalcev v laboratorijskem okolju se je začelo v 1890-ih s študijami Millsa, Klineja in Smalla. Pred temi zgodnjimi študijami so bile le opazovalne študije o vedenju divjih živali. Vendar pa sistematična opazovanja in kvantifikacija vedenjskih rezultatov še dolgo niso bili na voljo. Večina vedenjskih testov za proučevanje vedenja in psihologije laboratorijskih glodalcev se je razmahnila šele ob začetku 20. stoletja in vse odtlej je bil najpogosteje v uporabi sistem nagrade ali kazni (Slika 1). Z razvojem metod v znanosti in povečevanju zavedanja o dobrobiti laboratorijskih živali so se vedenjski testi začeli spreminjati in izboljševati v smeri izboljšanega počutja živali in povečani ponovljivosti rezultatov.

— ❖ —

Nasilje pri najstnikih z nevroznanstvenega in razvojnopsihološkega vidika

Nika Jerman

Kako razumeti agresivno vedenje med mladostniki in kako si razlagati izbruhe nasilja, ki smo jim v tujini in tudi že pri nas priča v zadnjem času? Kakšna je vloga agresije pri odraščanju in kje se stvari zalomijo, da se zdravo mladostniško preizkušanje mej konča v dolgoročnih travmah, socialni izključenosti, potrebi po dolgotrajnem zdravljenju ali celo smrti?

— ❖ —

Fosforilacija 526Tyr proteina FUS spremeni njegovo jedrno-citoplazemsko razporeditev pri FTLD-FUS obolenju

Helena Motaln, Boris Rogelj

Raziskovalci iz Slovenije smo v povezavi z nevropatologi iz Nemčije in Nizozemske v članku, objavljenem v ugledni reviji Brain, okarakterizirali post-translacijsko modifikacijo (spremembo) – fosforilacijo proteina FUS na zadnjem C-terminalnem aminokislinskem ostanku, ki je udeležena pri zgodnjem razvoju obolenja frontotemporalne lobularne demence (FTLD). Izsledki raziskave omogočajo nov pomemben vpogled v vzroke nastanka FTLD in razvoj novih strategij za zdravljenje te bolezni.

— ❖ —

zdravje

Novi povzetki raziskav o zdravju možganov - junij 2023

Lana Blinc

V ekipi projekta Zdrav duh v zdravi glavi, ki se izvaja pod okriljem SiNAPSE in je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, na spletišču zdravaglava.si redno objavljamo laikom prijazne povzetke znanstvenih raziskav, ki naslavljajo različne vidike skrbi za zdravje (možganov), od prehrane, gibanja in spanja do umovadbe in preživljanja prostega časa, v rubriki Možganoslovje pa predstavljamo novice iz sveta nevroznanosti, ki strogo gledano ne sodijo v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, vendar razkrivajo delovanje živčevja v zdravju in bolezni. Naš cilj je razumljivo podajanje znanstvenih izsledkov z namenom opolnomočenja slehernika v prid tvorne skrbi za lastno zdravje in dobro počutje. Pri tem izhajamo iz prevladujočega stališča dela slovenske javnosti, leta 2017 zajetega v raziskavo interdisciplinarnega študentskega projekta Z možgani za možgane, ki je v anketi in na javnem posvetu po zaključku zbiranja podatkov izrazil zanimanje za zdravje možganov, vendar kot največjo oviro pri iskanju informacij navedel vprašljivo zanesljivost dostopnih virov, med poglavitnimi ovirami pri izvajanju skrbi za zdravje možganov pa pomanjkanje uporabnih, znanstveno podprtih priporočil.

— ❖ —