Življenje v mestu škodi našim možganom

Sprehod po zelo obljudeni mestni ulici s spremljajočim prometom in reklamnimi napisi negativno vpliva na naše najbolj osnovne kognitivne sposobnosti. Naš um potrebuje naravo.

Mesta so že od nekdaj središča intelektualnega življenja. Nenazadnje so se tudi naši veliki možje, kot so Vega, Prešeren, Cankar in Plečnik izoblikovali na dunajskih šolah, v mestnem okolju, vendar moramo priznati, da so sodobna mesta zelo nenaravna življenjska okolja. Tako že krajše zadrževanje v gneči zmanjša našo sposobnost samoobvladovanja in pomnjenja, blagodejen pa je lahko že samo pogled na drevored. V današnjem času, ko v razvitem svetu živi večina prebivalstva (>70 %) v mestih, zanemarjamo moč narave.

Mesto ponuja celo paleto dejavnikov, ki nam neprestano kradejo pozornost. Izogniti se je potrebno mimoidočim, paziti, kako bomo prečkali cesto, osredotočeni moramo biti na to, kam smo namenjeni in, kako bomo tja prišli. Pri tem mora naš um neprestano odvračati pozornost od nepomembnih stvari, kot so na primer svetlikajoči se napisi. Prisiljeni smo nadzorovati zaznavanje okolja. Neprestano presojanje tega, kaj je vredno naše pozornosti in kaj ne, utruja naše možgane in je energijsko potratno. Sprehod v parku pa od nas ne zahteva nadzorovanega zaznavanja in tako privarčujemo pri energiji za presojanje.

Decembra 2008 je Mark Berman, znanstvenik Univerze v Michiganu, objavil študijo, v kateri dokazuje pozitiven vpliv narave na kognitivne sposobnosti sodelujočih v študiji. Vsakemu izmed udeležencev je priskrbel gps (angl. global positioning system) napravo. Pol naključnih izbrancev je poslal na sprehod v botanični vrt, drugo polovico pa vzdolž ene najbolj prometnih ulic v mestu. Sprehajalci iz botaničnega vrta so bolje opravili teste, ki so merili zbranost in delovni spomin od tistih, ki so se vrnili iz mesta. Slednji so bili po sprehodu tudi slabšega razpoloženja. V drugem poskusu je novim udeležencem kazal fotografije. Ponovno je sodelujoče naključno razdelil v dve skupini: enim je kazal fotografije, ki so prikazovale motive iz naravne, drugim pa fotografije s prizori iz urbanega življenja. Berman je ugotovil, da že motiv fotografije vpliva na našo sposobnost usmerjanja pozornosti: »Ko gledamo fotografijo prenatrpane ulice, si predstavljamo, kako je biti tam. Takrat nam pozornost upade.«

Mestni vrvež ne vpliva samo na zbranost, pač pa tudi na samoobvladovanje. Ko hodimo po ulici, so naši možgani dobesedno bombardirani: tu prodajajo najnovejše modele iPoda, nekaj korakov naprej razprodajajo puloverje iz moherja, nato čevlje zadnje mode, na vogalu unikatni nakit iz stekla in že v naslednji izložbi raznovrstne švicarske nožke … Da ne podležemo vsaki skušnjavi, skrbi prefrontalni korteks, del čelnega režnja, ki je tik za očmi. Ta del možganov nadzoruje našo pozornost. Ker ga sprehod po ulici preveč obremeni, smo manj sposobni samoobvladovanja in imamo več možnosti, da bomo kupili čevlje, ki jih ne potrebujemo in več možnosti, da bomo za malico izbrali čokoladno slaščico kot pa zdravo sadno kupo in za izkupiček na koncu dneva bo preveč zaužitih kalorij in preveč zapravljenega denarja.

Mesta očitno razkrivajo šibkosti nekaterih naših najpomembnejših umskih funkcij. Ste se kdaj znašli za volanom svojega avtomobila v prometni konici? Ste že izgubili potrpljenje? Kar nekaj študij namreč povezuje gnečo, nenadni hrup in nekatere druge dejavnike urbanega okolja s povečano agresivnostjo pri ljudeh. Raziskovalec Univerze v Ilinoisu, Frances Kuo, je s proučevanjem policijskih poročil o nasilju ugotovil, da je več družinskega nasilja v soseskah, kjer je manj zelenja. Zaradi burnega življenja v mestu težje nadzorujemo svoja čustva.

Glede na vsa znana dejstva in na vse negativne učinke, ki jih povzroča življenje v mestu, se lahko vprašamo, zakaj se mesta v tretjem tisočletju še vedno širijo? Mesta ostajajo tudi danes središča intelektualnega življenja, kljub temu, da živimo v dobi svetovnega medmrežja, kjer nam je vsaka informacija in skorajda vsakdo oddaljen le za klik. Verjeli ali ne, urbano okolje pa spodbuja inovativnost. To presenetljivo dejstvo so ugotovili ameriški in nemški znanstveniki v skupni študiji. Z uporabo nekaterih algoritmov so dokazali, da nekateri urbani dejavniki, ki sicer negativno vplivajo na naše umske sposobnosti, kot je na primer gneča, ugodno vplivajo na našo inovativnost. Gonilo te urbane kreativnosti je t. i. »koncentracija socialnih interakcij«.

Od nas samih je odvisno, da poiščemo način, kako ublažiti psihološko škodo življenja v mestih in hkrati ohraniti vso ugodje bivanja, ki ga nudijo. Nemški pregovor pravi: »Veselje in zmernost sta najboljša zdravnika.«

Katarina Pegan

Prirejeno po članku J. Lehrer, How the city hurts your brain ...And what you can do about it, The Boston Globe, 2009.

Drugi viri:

Kuo F.E., Sullivan W.C. 2001. Environment and crime in the inner city. Does vegetation reduce crime? Environment and Behavior, 33, 3: 343-367

Bettencourt L.M.A., Lobo J., Helbing D., Kühneret c., West G.B. 2007. Growth, innovation, scaling, and the pace of life in cities. PNAS, 104, 17: 7301-7306

Berman M.G., Jonides J., Kaplan S. 2008. The cognitive benefits of interacting with nature. Psychological Science, 19, 12: 1207-1212

neznano
17. 3. 2009, 11:09:44

Vaša ocena prispevka:
(Prispevek ocenite tako, da kliknete na želeno zvezdico.)